Ločevanje živil 90. dni - 5. del

30. jan 2009 22:03

živa groza me poipada.Dve leti nazaj,za svoj 30 roj dan sem imela 20 kg manj kot danes.kaj hudiča mi je ,da se zredim kot kak prašič,ki čaka na zakol.ja,res je ,da je delno kriva tudi nosečnost,ampak to ni izgovor.še huje je,da mi ni jasno,kako ženska pri dobrih 32 letih tako odvisna od hrane.ja,ja,saj smo vsi,jesti moramo ,da preživimo,ampak jaz se bašem.od mize ne morem,dokler VSE ne pojem,potem pa paše še kavica,ob kavi pa paše sladica.in zvečer...sladoled,ali pa rajši čips,oho,pistacija,njami.potem se pa na ne vem koga jezim,če gredo kile gor,in ko si grem kupiti kavbojke se pritožujem,kakšni čudni kroji so.kot da so res kavbojke krive.Saj vse tiste luštkane majčke se tudi v sušilcu skrčijo,kajne.za piko na i,pa imam že pri vitkem stanju probleme z nedrčki,kaj šele zdaj.pravijo,da se s hrano tolažimo.meni nič ne manjka,še preveč imam.KILOGRAMOV namreč.imam dobrega moža,tri zdrave pridne punčke,stanovanje,službo,dovolj za jesti,dobre prijatelje...in veliko hrane v želodcu.18 dan sem na dieti,pravzaprav mi gre relativno dobro,saj sem na -4kg,ampak kaj,ko mi še tako veliko manjka do cilja.lažje je,ker imam vas,ampak sladoled so mi smeji iz skrinje.vem,da ga bom jedla jutri,ampak HOČEM ga ZDAJ.hudiča! antaja

30. jan 2009 22:09

no,sedaj sem se pa čisto razp...Upam,da ne bo kakšna huda.ampak če je pa res.saj grem spat,da še koga ne napi...,samo zato,ker sem slabič,ki se ne more upreti razvadam.včasih se hecam,da bom začela kaditi,namesto jesti.pa saj ne bom.če do zdaj nisem,tud zdej ne bom.ampak vam povem,čeprav pri meni še ni na vrsti vodni dan,se vam v ponedeljek pridružim,ker imam dovolj izgovorov in HOČEM KILE DOL.in bodo tudi šle.tAKO.zdaj grem pa res spat.se že bolje počutim.držim pesti za vse.mogoče bi morala pa zbrisati sporočilo antaja

30. jan 2009 22:34

antaja, točno tako se tudi jaz počutim, samo da nimam treh malih pridnih punčk, ampak enega fantka AAAAaaah, ne vem, kaj je to. Upam, da bo jutri kaj bolje, ker danes ni blo dobro. Beeda. Zakaj je šlo včasih tako fajn dol, tokratna dieta je pa ena sama polomija? Lačna sm skos, prej sem pa vedno hvalila, kako je fajn, da mi ni treba bit lačna pa vseen hujšam. Kaj je tokrat drugače? Gremo spat, jutri bo sladica. Sy

30. jan 2009 22:56

Trener nogometnega moštva, ki je zadnje tekme doživljalo same poraze, je po zadnjem porazu stopil pred svoje fante. V rokah je držal "okroglo usnje" in jim rekel: "Ko ti gre slabo, se vrni k osnovam. Zato me pozorno poslušajte. Fantje, to v mojih rokah, je žoga..." Punce, tole je pa dieta. Spet bom prebrala njene osnove, mogoče bo kaj pomagalo. http://www.mojplanet.si/index.php?page=Predstavitev_d Sy

30. jan 2009 23:06

Antaja, tale tvoja zgodbica je pa znana tudi meni. V treh letih mi je uspelo pridobiti 17kg. Vsa hrana mi je bila tako dobra. Nisem se mogla upreti nobeni sladkariji. Čeprav sem se tudi med tem ukvarjala s športom, so kilogramčki rasli, tako vsako zimo po šest. Pa sem si vsak večer rekla; samo še danes se bašem, jutri pa grem na dieto. Ja pa ni bilo tako lahko, do prejšnjega tedna, ko mi je končno postalo dovolj, da so mi vse tiste lepe obleke postale preoske!!!!! Naj rečem samo, končno pospravljam podstrešje! Postavila sem si cilj, hočem nazaj 69kg. Moj mož je vitek, vsi moji štirje najstniki prav tako. Še prej kot v treh mesecih bom pa tudi jaz!!! V veliko podporo mi je tale forum, za svoja dejanja pa odgovarjam sama Polna sem motivacije in želje po uspehu in isto želim prav vsaki posebaj sabina69

31. jan 2009 3:49

Joj hvala! Torej danes OH! Bom nadaljevala seveda. Kam sem premišljevala, pa ne vem.

Punce, to se lahko vsakemu zgodi. Tudi meni se je, pa je kriza mimo, malo sem grešila, pa kaj. Samo ne se vdati! To je glavno! Poskusite si najti motivacijo. Eni je to dobra knjiga, drugi posvet s prijateljico ali možem.....mogoče kakšen šport....

Jaz imam hčerko, ki me bodri, pa moža in sina. Vsi skupaj so se odločili, da me bodo podpirali. Hvala jim za to. Po eni kratki krizi sem spet na pravi poti. Šla sem na sprehod, vse v miru premlela in nadaljujem. Mogoče bom malo manj shujšala, kot je bilo načrtovano, pa kaj! Glavno da ne obupate. Glave gor picike in gremo dalje!

Kyara

31. jan 2009 10:18

hvala punce,mi je že bolje.sem šla v trgovino,po darilo za nečakinjo.in ugledala super lep polovarček,žal pa samo v št.L.rabila bi vsaj XL.pa sem ga vseeno kupila,in ga doma vseeno probala.na kavbojke sploh ni tako slabo.tako da se mi oočasi a vztrajno vrača optimizem.tudi zaradi vas in današnjih slaščic antaja

31. jan 2009 10:20

no, pa še jaz povem svojo zgodbo..zmeraj sem bila debeluškica, ne preveč, a sem bila. Na svojo višino 160 cm sem pridelala ponavadi nekje do 67 kg, potem sem se vzela v roke in je šlo malo nazaj, pa spet naprej, in spet nazaj. Med nosečnostjo sem se zredila le za 12 kg, na 75 kg, tri mesece po porodu pa sem zaradi hude življenjske preizkušnje pristala na 48 kg, shirana, depresivna, s katastrofalno krvno sliko. Kaki dve leti sem se pobirala, prilezla do nekako 52-55 kg in pobirala pohvale od vsakega, ki me je poznal od prej. Počasi sem nekje spet prilezla do 65 kg, in sem si v letu 2005 rekla, da tak pa ne gre več in sem šla na ločevalno. Zadala sem si cilj, da bom do 31.12.2005 težka 55 kg. Z dieto in kar nekaj športa mi je to tudi ratalo. Le 1.1.2006 sem imela prometno nesrečo, od ležanja in dolgčasa so se kile vztrajno začele dvigovati. Do današnjih (preddietnih 73-75 kg). Sama sebi sem šla na živce, čeprav so možu všeč "velike zize" in se je v šali po vprašanju, kaj ima raje, debelo mene in velike zize ali suho in seveda manjše, odločil za velike zize. (malo heca). poanta je v tem, da mi je kar slabo, ko se pogledam v ogledalu, in posledično s tem pride nizka samopodoba. Vsakič, ko srečam koga po dolgem času, prav vidim tisto v njegovih očeh - madona, kak se je zredila. In me je sram. IN NOČEM VEČ, DA ME JE SRAM!!! če ne bi vedela in doživela, kako je, ko imaš normalno telesno težo in se sam sebi zdiš v redu, mogoče tega ne bi tako pogrešala. v glavnem, mož pride po daljši odsotnosti domov čez en mesec. Do takrat imam cilj spraviti kile na 65. Danes zjutraj je tehtnica pokazala 70 kg. Mi bo uspelo sklestiti 5 kg? Seveda mi bo!!! Skupaj z vami, punce. aja, MAriborčanke, nekaj se menite za kavico. Jaz sem za. neika

31. jan 2009 15:13

ojla! Danes imam spet kazensko sadni dan,ker sem bila po včerajšnem vaganju tako razočarana,da sem se ful pregrešila.Teoretično mi je čisto jasno,da je 5 kg za en mesec čisto uredu in zdravo,vendar sem pričakovala malo več,glede na to,da se zaradi našega foruma držim diete kot še nikoli.Ker sem resnicoljuben človek,bi me bilo sram pisati kako grešim,do zdaj mislim,da sem dvakrat zaj...,enkrat malo manj,včeraj pa ornk.Odločila sem se,da grem pogumno naprej,čeprav bi včeraj najrajši vse skupaj pustila. Začela bom migati in zato grem danes drsat. gardelin

31. jan 2009 18:50

gardelin, moraš razumeti, da je telo pod stresom, da je najverjetneje vklopilo "varčevalni" režim, kar pomeni, da se ti je sedaj na začetku malce upočasnil metabolizem. Telo se je v tem mesecu šele privajalo diete oziroma pomanjkanja hrane, ali pa spremembe prehranjevanja, če hočeš tako. Vsako telo odreagira drugače. Tudi jaz sem pri prejšnjem krogu izpred parih let vse skupaj izgubila le cca 10 kg, pa sem bila res stroga. Ampak se nisem sekirala in se mučila, ampak sem bila hvaležna za vsak izgubljeni gram. brezveze je zamenjevat dneve, ali se kaznovat! Saj sama dobro veš, da vsaka kazen prinese sankcijo - v obliki manj izgubljenih gramov.... in samo človek si, tista resnicoljubnost je sicer lepa vrlina, ampak ta forum obstaja tudi zato, da tukaj gor jamramo, in nobena te ne bo zasramovala spričo dejstva, da si pa kdaj pa kdaj zafrknila.....ni to tekma s časom, ampak tekma s samim seboj in našim apetitom.... neika