4. maj 2009 12:13
Hojla!
Moje ime je Marjetka cvetka in sem pred časom tudi jaz sodelovala na tem forumu in seveda veselo hujšala s pomočjo ločevalne diete in prijetnih formurašev.
Bili so to lepi in čudoviti časi.Klepetali smo tukaj na forumu,se z nekaterimi dobivali tudi na pijači,kilogrami so kopneli in življenje je bilo čudovito....
Bila sem stastna zagovornica ločevalne diete in sem marsikatero formurašico tudi pošteno okrcala,če se je pregrešila.Se iskreno opravičujem,če sem katero užalila.
No tako je bilo pač,dokler mi jo ni pošteno zagodel moj najljubši sprejemalec hrane,moj želodec.
Začelo se je z jutranjimi slabostmi,kot bi bila noseča,z zgago in pozneje z bolečinami.
No na srečo sem hitro reagirala,prekinila sem z ločevanjem,nekaj ruporutov in stanje se je izboljšalo.
Sicer mi še kdaj pa kdaj ponagaja,vendar nič hujšega.Ugotovila sem,da se je moj ljubi želodec uprl vsakojutranjemu sprejemanju sadja.Pravijo sicer,da je sadje najboljše na tešče,ampak po mojih izkušnjah sodeč temu ni tako.
Sicer še vedno jem sadje,ampak zelo redko kdaj na tešče.
No,žal pa je nastala še ena posledica zaradi mojih želodčnih težav.
Ko sem prenehala z ločevanjem sem seveda prešaltala na t.i. normalno prehranjevanje,ki pa seveda ni normalno prehranjevanje,ampak moj stari način prehranjevanja,ki pa je ponovno povzročil nalaganje kilogramov.
Seveda so se stari kilogrami lepo povrnili zraven pa sem pridobila še nakaj novih.
Pred pričetkom ločevalne sem tehtala 113kg,potem sem shujšala na 102kg,danes tehtam 122kg.
Seveda še vedno nisem obupala in sem še vedno prepričana,da bom nekoč shujšala.že večkrat sem pričela,pa sem vedno obupala.
Tudi danes je en takšen dan,ko sem se odločila in pričela z zmanjševanjem teže.
Vendar je bilo nekaj drugače.
Ko sem zjutraj gledala televizijo,sem čisto slučajno naletela na oddajo o pol tonskem človeku.
Kako priročno!
V tej oddaji je neki zdravnik razlagal,da je za debelost kriv nek gen,zaradi katerega se moramo nekateri tako basati z hrano.Ta gen imamo ljudje že od nekdaj in je nekoč zagotavljal preživetje,danes ,ko je hrane dovolj pa nam dela same težave.
Ok,kaj naj rečem,da se zaradi nekega gena vedno znova nažiram!
Ali pa je to metanje peska v oči nekega dohtarja,ki je bil tudi sam nekoč debel in si je moral operativno zmanjati želodec,da je shujšal.
Jaz se bolj nagibam k temu,da je prenažiranje odvisnost in bi jo bilo treba zdraviti,kot ostale odvisnosti.
Ampak tu pa nastane problem.Hrane ne moreš dati kar stran,kot na primer cigarete.Jest pač moramo,žal.Zato je zdravljenje odvisnosti od hrane veliko,veliko tažja,kot si marsikdo lahko predstavlja.
Punce,ne vem kaj naj vam rečem.Ali naj vam ločevalno odsvetujem ali ne.Nekaterim je celo uspelo z njeno pomočjo.
Prvo kot prvo,predvsem opazujte svoje zdravje,to je najbolj važno in če bo karkoli narobe,takoj prenehajte z dieto.
Jaz sem danes prvi dan na dieti,ki pa ne bo ločevalna,ampak taka čisto normalana in zdrava.
Za zajtrk sem pojedla kos polnozrnatega kruha z skuto in redkvicami,za malico pa jabolko.
Rmeli,o a si ti tista Rmeli,s katero se že poznava.
Želim ,da bi tudi tebi uspelo.Saj še predobro vem,kako je!
Upam,da vas nisem preveč zamorila s tem dolgim nakladanjem,a to sem morala nekako dat iz sebe.
Naj vsak dan bo s soncem obsijan