Zamenjava srčne zaklopke

21. okt 2005 0:33

Tjaš, vesela sem, da je najhujše za mamo. Verbalni izbruh njenega kirurga sigurno ni bil na mestu. Ne zagovarjam ga, vendar razmišljam, da je imel hudo slab dan. Saj ga imamo včasih vsi! V razgovoru z njim mu mirno in korektno lahko poveš, kar si izvedela in da pričakuješ, da bo svoje frustacije nehal izživljati nad nemočnimi bolniki. Moj mož je po operaciji na intenzivni opazil, da mu je nehala teči transfuzija. Ker je imel v ustih še tubus, je sestri, ki je klepetala s kolegico, le s kretnjami kazal, kaj se je zgodilo. Slišal jo je, ko je glasno rekla svoji sogovornici:" Šta oće ova budala?" Doma se je še večkrat spomnil tega dogodka in večkrat mi je rekel, da jo bo nekoč " počakal" pred KC..... Upam, da bo tudi Tvoja mama počasi pozabila to neprijetno komunikacijo in da lepo okreva. Obema srečno! Oglasi se kaj! Nelly

21. okt 2005 8:11

Hej Nelly, hvala za želje. No, izbruhi in slabi dnevi tega gospoda doktorja so se nadaljevali do zadnjega dne, ko so mamo odpustili. Sedaj se boji tudi februarja, ko bo mogla na kontrolo k njemu. Ampak, sej s časom jo bo minilo. Kolikor sem se pozanimala, je tale gospod doktor tak vedno in z vsemi, s sestrami, pacienti, kako je sicer skolegi ne vem. Zadnji dan, ko so ji sporočili, da lahko gre domov, in je vsa vesela izjavila, da že pakira, jo je nadrl, da ona dva nista na istem rangu in da z njim nima kaj tako govoriti... brez zveze! Lahko le upam, da bo med tistimi, ki bodo sklenili oditi iz KC po poti zasebništva. Tam ga bodo pravila trga že postavila v red... saj s takim odnosom ne bo imel pacientov in ne zaslužka. Drugače, kot sem že omenila, mamo so v torek odpustili. Ni še briliantno, saj tudi še ne more biti. Daje jo en kup pooperativnih težav, upam, da bodo kmalu minile. Najbolj me je presenetil oče, ki je za sedaj nekam pospravil svojo ihtavost in brezbrižnost zadnjih let. Pridno in potrpežljivo prime celo metlo v roko, pa tudi kuha. Za družbo pa poskrbijo njene prijateljice, še preveč obiskov ima! tjas Sporočilo je spremenil(a) tjas dne 21. okt 2005 08:13:15

21. okt 2005 10:04

Draga Tjas, tvoji mami želim čimprejšnje okrevanje. Vesela sem, da se ji stanje izboljšuje, verjamem pa, da jo je takšen odnos zdravnika zelo prizadel, saj bi mene tudi. Se vidimo jutri? riba-ribica

21. okt 2005 13:28

Hvala za želje moji mami riba-ribica! Ja, se vidimo! V službi so mi sicer podtaknili mino in hočejo, da jutri dežuram. Ampak tokrat izvajam trmo in sem že povedala, da ali najdejo zamenjavo ali pa ne bo nikogar na tem stolu. Srečanju se ne odrečem!!!! tjas

10. nov 2005 14:30

Tjaš, že kar nekaj časa je minilo od operacije in me zelo zanima kako je s tvojo mamo. Moja tašča je dobila vabilo za naslednji četrtek in sedaj smo vsi "na luftu" kako in kaj bo. (mimogrede - ona jih šteje že 81 in je zelo zelo optimistična). Lep dan vsem skupaj MALC

10. nov 2005 15:13

Živijo Malč, lepo da je tašča dočakala. Še boljš pa to, da je optimistična, to je zelo dobro. Ha, kaj naj povem, prvi dnevi po operaciji so bili zame pravi mali šok... sem bolj cmerave sorte in sem vsake toliko, skrita za kakim vogalom, od skrbi točila solze . No, tisto hudo je bilo, da je bila seveda mama po operaciji strašna za videt, samo jokala je, pa še tisti dohtar () je pridal svoj lonček, da je bila še bolj na psu. V glavnem, na dan operacije so rekli, da je ne smemo priti pogledat (jih nisem upoštevala, priznam, pa še vesela sem, da jih nisem). Drugače sem jo hodila vsak dan dvakrat ali trikrat pogledat, ampak vedno za par minut, ker več je že preveč - družbe ni rabila, kaj dosti pa ji tudi nisem mogla pomagat, če sem ji dala kaj za pit, ji zmasirala noge ali ramena...). Pet dni po operaciji so jo poslali domov, ker je dobro napredovala. Dobila je eno tono tablet (odvisno od tega, kako zaklopko jim vsadijo, so odvisne tudi tablete). Prvi teden oz. dokler ji niso odstranili sponk, se ni smela tuširati, tako da smo ji pomagali in jo umivali z mokro krpo. Dobila je sicer eno nadležno alergično reakcijo, tako da jo je vse srbelo in je bila vsa polna rdečih flek, ampak to je pač stvar posameznika in protialergijske tablete ter Bepanten sta pomagala. Ker so po operaciji zelo dovzetni za vnetja in bolezni... glej ga zlomka () je staknila tudi to ... Sicer pa je bilo prva dva tedna po prihodu iz bolnice tako tako - od dneva do dneva drugače. Težko je bilo s spanjem, sedenjem in gibanjem, saj jo je močno bolelo (prsni koš in ramena). Tudi s prehrano je bilo pač bolniško - nič ji ni šlo za jest -, volje je bila zelo nihave, ampak baje je to po operaciji običajno = enkrat optimist, drugič se je smilila sama sebi in trenutni situaciji. Resnično je rabila pomoč. Tudi ustajanje iz fotelja je bil hud projekt, kadar jo je bolelo. Še postelje si ni mogla pospraviti, niti deke potegniti gor. Umila in oblekla se je že sama, ampak drugače, po operaciji rabijo redne obroke, ampak sama ni zmogla, da bi si kaj pripravila - torej pomoč. Tudi druga opravila so odpadla (tako, da je mene in očeta veselo komandirala, dej tole, naredi tisto, prinesi mi ono... si lahko predstavljaš, heh heh ) Pa če je bila predolgo sama, spet žalost. Trenutno je v toplicah na rehabilitaciji (in ker tam baje razsaja neka trebušna viroza, je staknila tudi to... kaj čmo, nizka odpornost!). Po operaciji si lahko izberejo med Radenci in Šmarješkimi toplicami. Po nasvetu sester v KC je izbrala Radence, čeprav zdaj, ko je tam, ni ravno hudo navdušena. Ne znam ti povedat, kaj točno ji ni všeč, malo organizacija/dezorganizacija, malo monotona hrana, ki je tudi skregana z zdravniškimi priporočili glede diete zaradi njene umetne zaklopke, malce verjetno tudi zato, ker je spet bolna in zato občutljiva na vse. Če povzamem vso kronologijo - 11. oktobra so jo sprejeli, 12. oktobra popoldne operirali, 18. so jo poslali domov, 2. novembra je šla v toplice... vse poteka hitro. Je pa neverjetno, kako hitro napreduje (kljub vsem dodatnim boleznim, ki se ji pritaknejo). Veliko mora hoditi in pravzaprav kar neverjetno, da jo je tiste dneve, ko sva šle na daljše sprehode, potem manj bolelo in ščipalo in dušilo etc. in je seveda tudi bolje spala. Majhna podrobnost, ki me je en večer šokirala, ko sem jo v kopalnici umivala: bila je čista tišina. In slišim jaz neko čudno tiktakanje. V kopalnici pa nobene budilke... in gledam in poslušam in ugotavljam... moja mama tiktaka!!!! Umetne zaklopke namreč tiktakajo, kot sem kasneje izvedela. Kaj naj ti rečem. Bodite malo tečni do dohtarjev... če boste naleteli na istega, kot moja mama, ne bo ravno najlepše. Razen nadiranja ji ni nič razložil, tudi za toplice jo ni nič vprašal, sem mu morala jaz povedati, ko sem ga končno dobila na telefon, kam želi mama it. So pa sestre v KC na kardiologiji super, od prve do zadnje. Prijazne, profiji v svojem delu... pa znajo delat s pacienti kot z ljudmi. Držim pesti za tvojo taščo - ena od maminih "cimer" je imela svojih 92 ali 93 let, pa se je kar dobro držala, tako da če je kolikor toliko zdrava, leta po mojem niso ključnega pomena. Če te ali vas še kaj zanima, kar vprašajte. Če bom vedela, z veseljem povem. Lep pozdrav iz meglene Ljubljane, tjas

30. maj 2011 14:23

Prosim za pojasnila, ce katera ve:

Kolikokrat in v kaksnem obdobju so po operaciji kontrole obvezne?

Ali so umetne zaklopke vecne ali pa jih je potrebno po dolocenem obdobju menjat?

Hvala za pojasnila.

 

 

Zdenka

30. maj 2011 14:40

Zdenkica je napisal/a:

Prosim za pojasnila, ce katera ve: Kolikokrat in v kaksnem obdobju so po operaciji kontrole obvezne? Ali so umetne zaklopke vecne ali pa jih je potrebno po dolocenem obdobju menjat? Hvala za pojasnila. Zdenka

Tole so pa vprašanja za zdravnika, ne za kuharski forum, Zdenkica. Večno pa niti vesolje ni, no.

rimljanka

30. maj 2011 15:31

Obveznega ni nič

Priporočljivo je pa tole:

- mesečna kontrola proturbinskega časa (ambulantno), da se vidi, kako organizem reagira na antikoagulante

- redna kontrola pri kardiologu.

Življenjska doba umetne zaklopke - orientacijsko - je štrideset let.

Vendelina jr.

30. maj 2011 15:44

Moj mož po operaciji hodi na preglede pri kardiologu na 2 leti, na kontrole krvi na 2 meseca, za zaklopko pa so mu ob operaciji rekli, da bo zdržala vsaj 15 let. Zdaj je 15 let že mimo, pa dela normalno. Zelo upam, da je podatek Vendeline pravi.

Sicer so pa glavne sitnosti po tej operaciji komplikacije, ki jih ima pred vsakim posegom v telo - zobozdravnik, laparoskopija, punkcija kolena....vsaka minimalna zadeva, pa se mora nanjo pripravljati teden dni in več, saj mora nehati jemati tablete za redčenje krvi in presedlati na injekcije.....zelo zoprno.

Lisa