11. mar 2013 11:36
Vem, da je tole stara tema, ampak ker sem tudi sama iskala podobno idejo,sem ga našla. In bi samo za prihodnje uporabnike rada razčistila nekatere stvari, ker so pojmi zelo pomešani.
Debelost med otroki po svetu je naraščajoč problem, v Sloveniji ogromen. V razredu nptr 25 otrok na sistematskem pregledu v 3.razredu najdeš približno 5 takih, ki jim pošlješ domov obvestilo o debelosti otroka. Lani so bile v SLoveniji 3 10-letne deklice diagnosticirane s sladkorno boleznijo tipe 2 - to je laično rečeno "starostna" sladkorna oz. tista, ki je močno povezana z življenjskim slogom (debelostjo, inaktivnostjo). Živimo v drugačnih časih kot pred 50 leti, močno se je spremenil življenjski slog, ki je rpetežno sedeč, otroci veliko manj časa preživijo fizično aktivni, tako da je normalno, da se mora temu prilagoditi tudi prehrana. Več je znanja o nastanku bolezni in tako se trudimo delati preventivo.
Se zavedam, da se smernice in navodila zdravnikov spreminjajo, vendar to je zato, ker medicina napreduje in aktualne vključujejo vse do sedaj zbrano znanje. Tudi smernice oživljanja pri srčnem zastoju se spreminjajo, pa najbrž noben od vas ne bi želel, da ga oživljajo po tistih iz leta 1970??
Zmotno je zlasti prepričanje, da otrokom ne dajemo sladkega zaradi zob. Pri nastanku kariesa je najbolj pomemben čas hrane v ustih. Gre pa za vse ogljikove hidrate, ne samo enostavne (oz. skadkarije). Kar pomeni, da lahko poješ celo milko v 5 minutah in bo za zobe (seveda za zdravje pa ne) manj hudo, kot če otrok eno uro valja stekleničko mleka po ustih.
Dojenček do 1 leta starosti ne potrebuje dodatnega sladkorja kot ga dobi že v materinem mleku in sadju. Gre za to, da se okusi oblikujejo v prvem letu življenju in ravno zato jim ponujamo čim bolj raznoliko hrano in čiste okuse (brez začimb). Sladkarij mu ne ponudimo in to ni nobena kazen ali "prepovedano in zato najslajše". Seveda pa pripomore, če tudi sami pred njim ravno ne odvijamo bonbonov, da mu v tej smeri ne zbujamo radovednosti. Ko pa otrok spozna sladkarije kje drugje, npr v vrtcu, pri prijateljih in jih začne sam zahtevati pa mu jih seveda občasno ponudimo tudi doma v zdravi meri. Jasno brez prepovedi.
Še glede soli - na sol smo navajeni, tako kot je mamamia sama ugotovila - dojenčku je malo solila in ona sploh ni občutila, da je slano, ker je tako navajena na soljeno hrano. Tako dojenček ne pozna slanega okusa in ga tudi ne pogreša. Če pa mu že od začetka nudimo slano hrano, se je bo navadil in zavračall neslano (od tod izjave v stilu: Sem mu probala dati neslano, pa ne mara). Najbrž mantre o škodljivosti pretiranega soljenja ni treba ponavljati. Ko pa otrok po 1.letu preide na prilagojeno družinsko prehrano, pa seveda hrano pričnemo tudi zmerno soliti.
Še na hitro glede alergij - alergije se nikoli ne razvijejo prvič, ko zaužiješ določeno stvar. Lahko se pojavijo kadar koli v življenju na kar koli, čemur smo bili do takrat izpostavljeni brez problemov. Gre pa zato, da se v 1. letu življenja otroku oblikuje imunski sistem in izpostavljanje nekaterim dejavnikom (tudi določeni hrani), poveča možnosti, da se imunski sistem oblikuje v smer alergije (ki se lahko kaže kadar koli - zato izjave - naš je začel jesti jajce prej, pa ni nič alergičen, niso relevantne). Alergije na hrano v zgodnjih letih življenja pa so dejavnik tveganja za alergije na inhalatorne alergene in kasnejšo astmo. Zato smo pri uvajanju hrane vedno bolj pozorni. Seveda vsak pozna 10 primerov, ki so delali drugače in vseeno ni nihče alergičen. V medicini delamo zato, da se tistemu majhnemu deležu populacije, ki je za določeno bolezen dovzeten, to prihrani. Najbrž nihče ne bi bil vesel, če bi njegov zbolel z alergijo, zdravnik bi pa dejal: Jah saj bi se dalo preprečiti, če bi drugače uvajali hrano. Ampak večina gre skozi, eni pa pač zbolite.
Največja napaka je misliti, da je dojenček pomanjšan odrasel in da mu paše vse, kar paše nam.
Namen tega je samo razširjati znanje in se z nikomer ne kregati. Upošteva csak, kakor želi. Zgornji recept pa bom izkoristila tudi sama.
Lp
mojca1111