16. avg 2007 15:02
torej, v nedeljo grem po marele... upam, da še kakšna ostane zame... (navadno jih sploh ne opazim, oziroma se skrivajo pred mano, ker vedo, kakšen požeruh marel sem. oče, ali pa mama, ki gobarita z mano mi jih navadno pustita kje ob potki, ko lazim za njima, iz uvidevnosti in prijaznosti, da nisem preveč žalostna- temu se reče čut za sočloveka:)))...) pojma nimam kaj bo danes za kosilo, v nedeljo pa: marele, marele, marele... lep dan. hruškabanana