Miši in voluharji

Ali ima kdo kak koristen predlog kako se znebiti te nadlega na vrtu? Že več dolgo se bojujem z njimi, toda letos je groza. Od korenja so mi ostali samo če suhi listi, zelena samo izgine v zemljo, še celo zelje se mi suši in to samo zato, ker je zemlja tako prerita in naluknjana, da korenine nimajo opore za rast!!! Nastavljala sem strup, pa jih je najbrž preveč in bi morala vska dan nastavljati vabe, tega pa nočem. Mož jih je preganjal s petardami, pa bi najbrž morala zaminirati celo njivo, da bi kaj pomagalo!

Edina možnost se mi zdi še tista vaba, ki spušča nekakšen zvok, ki ga miši ne prenesejo.

Ali ima kodo izkušnje s tem? Ali res pomaga?

Milanka

9. avg 2005 13:20

verjetno mislite na naprave, ki oddajajo ultrazvok... osebnih izkušenj nimam, ampak po znanju biologije mora zadeva res biti neznosna za živali, se pravi učinkovita... pomagajo tudi Hubba Bubba žvečilni z okusom jabolka, samo jih je težko dobit... Drejček

9. avg 2005 14:14

Žvečilni? Najbrž se jim potem ritka zalima? Prav jim je, packe kaj so se pa lotili mojega vrta! No ja, saj se mi smilijo živalce, samo dokler mi ne delajo škode in to kar se dogaja letos zares presega vse meje! Najbrž bom kupila tisto napravo z ultrazvokom. Menda se dobi tudi taka, na sončne celice. Tista na baterije se prehitro izprazni. Ali jo kdo že ima? Mislim, da je precej draga in bi se rada prepričala, če se jo splača kupiti. Milanka

9. avg 2005 14:37

Moževa teta ima menda takšno napravo, ki spušča zvok po zemlji. To je nekakšen zelen klin, ki ga zapičiš v zemljo, a ne? Če je to, to, potem moram povedati, da teta ni zadovoljna z njim, ker ni nič boljše kot prej, ko tega ni imela na vrtu. Pa še to pravi, da jo moti, ker vsake toliko časa zapiska, da tudi ona sliši. To pa naj bi bil znak, da stvar še deluje in niso prazne baterije. Menda tudi ta stvar ni tako poceni. Če se ne motim je rekla, da je dala okoli osem tisočakov. Mi pa uničujemo voluharje kar s posebno pištolo, ki se nastavi v rov. Ko voluhar pririje do izhoda, se pištola sproži in ga ubije. Ja, nažalost, ampak drugače je vse zaman. Lp Palma

26. okt 2012 18:39

Ne moreš verjeti. Maja sva se vselila v novo hišo in pred kakšnimi 14 dnevi je začela napa, ki je fiksirana na stropu nad otokom, močno ropotati. Odmontirala sva mrežo in filter in v filtru spražena miš. Groza. Odduh je visoko na strehi, kako za vraga pride miš notri? Pokličem mojstra, ki je to montiral in apeliram na vse, ki imate isti sistem, nujno mrežico na odduhe. Pa ni pomembno kje ali kako visoko so. No komaj sva spravila tisto mrtvo miš iz filtra in hočeva montirati filter nazaj, vidiva kako se po robu nape sprehaja miška. Sej so srčkane, bom jo jaz prijela, namontiram si rokavice in jo hočem prijeti si v trenutku premislim. Ne morem jo prijeti. FUJ! Valda miš izkoristi mojo odlašanje in skoči pod kuhinjski pult. Kaj zdaj? Kličem sosedo, bolj za foro kot za res, če mi posodi eno mačko (imajo jih blizu 30). Ah, kakšna mačka pravi soseda, če ji nastaviš miš jo ne bo ujela. Pripeljem Đekija. Đeki je simpatičen kužek (mešanček). Ne moreš verjeti, takoj je zavohal miš. Malo desno in levo po kuhinji in v sekundi je bila gotova. 

Suzi

26. okt 2012 19:35

Do enega tedna nazaj tudi sama nisem imela izkušenj z miškami. Zvečer v vikendu odgrnem posteljno pregrinjalo in ostrmim. Rjuha, deka, kapna, vse zgrizeno  v krogu. Pripravljeno za gnezdo. Ko uredim posteljo, grem spat. Nič hudega sluteč in premišljujem, katera živalca bi mi to zgrizla. Sem mislila, da je prilezel črv iz oreha, oreh sem pa našla pod jogijem. Se vidi, da sem mestna miš, ki nič ne šteka. Zbudim se kmalu po polnoči, ker nekaj škreblja. Kmalu se mi posveti:  Sprijaznim se in si rečem, samo da ne bi bila podgana. Do jutra nisem spala, takoj ko se naredi dan, na široko odprem vsa vrata, se oborožim z metlo in grem v kuhinjo nad miško. Takoj, ko se spogledava, jo ucvre za kuhinjske elemente. Odprtinico zagradim z deščico in kartonom. Aha, pa te imam in sedem v sobo na zajtrk. Skozi široko odprta vrata sije sonce in jaz premišljujem, kako se  rešiti nepovabljene gostje, ko na steni opazim silhuto svoje nove sostanovalke. V paniki kličem moža, ne dvigne, kličem brata se ne  oglasi. Grabi me  panika, kljub temu, da vem, da se ona mene še bolj boji. Končno mi da brat nasvet kako in kaj.

Meni sosedov Medo, ki je moj velik prijatelj in muc, ki pride vsak dan na zajtrk in večerjo, pa tudi čez dan se mi rad mota pod nogami, niti slučajno ne pomagata. Maček ni navajen priti skozi vrata, kmečki so bolj vzgojeni kot mestni. 

Konec zgodbe: miška je končala svoje zemsko življenje na meni ne ljub način. Žal za naju obe ni prostora v istih prostorih.

Še nikoli ni prišla miš v našo hiško. Letos mora biti eno mišje leto.

Sem bila pa neznasko začudena, kaj vse je počela v moji odsotnosti. V eni gajbici sem imela orehe. Nanesla jih je pod jogi!!, za knjige, pod predal omare, v štiri gumijaste škornje. Seveda sem dezinficira in čistila in spet dezinficirala in včeraj ponovno šla preverit, če je kje spet kakšna nova miš. Orehe sem odnesla.

Poslej bom ves čas na preži. Glodalcem ne zaupam več. Pika.

 

naor

26. okt 2012 22:17

 

lp

mzm

26. okt 2012 23:49

Kaj čmo, take so miši, pa naj si bodo na njivi, v kuhinji ali moki.

Letos je groza, to z mišmi in voluharji. No, z voluharji sem se še nekako zmenil (pištola za voluharje), miši je pa enostavno preveč. Letošnja zima, upam, da bo naredila selekcijo med zalego. Lanska jesen je bila bogata z žirom, želodom, kostanjem, kar češ, je bilo v gmajnah, zima je bila kopna in mila, razen tiste tri tedne v februarju. Vse je preživelo. Letos bo pa huda za hrano, sploh če bo še zima pokazala zobe, bo marsikaj počakalo Matildo.

  Ko sem na njivi avgusta kopal krompir, je bilo večina gomoljev požrtih ali obžrtih od miši. Mogoče, da je bila vsaka peta "štibla" krompirja cela, marsikod so miši celo krompirjevno obgrizle. Maline sem pokril z mrežo, da bi ptice ne pobrale vsega, so pa potem miši znosile. Isto je bilo z ameriškimi borovnicami. Če ne ptiči, so miši.

Za  boj z mišmi se še najbolje obnese dober maček oz. mačka (kar je ženskega spola je zgleda bolj strupeno ali kaj ? ) in pa ena past iz plastike, ki se zapre, ko se jo miš dotakne, mislim da piše gor "supercat". Proti voluharjem pa edino ta pištola. Ni kaj, včasih so potrebne radikalne poteze.
Glodalcem pa tudi jaz ne zaupam, sploh ta krščenim ne. Pika.

 

 

janko1

27. okt 2012 2:57

Moja prijateljica jih je imela v kuhinji v 4 nadstropju manjšega cirka 10 let starega bloka v LJ. Ugotovili so, da so prišle po odprtini v steni, v kateri so bile vodovodne cevi. Njen mož je zaprl luknjo s kosom lesa in v desko zabil precej dolge žeblje. potem so imeli mir pred

Vanja

27. okt 2012 11:55

Janko,

 

naor

27. okt 2012 13:58

Hojla kulinariki.

Z voluharji se ubadam že kar nekaj let, vendar te golazni se kar in kar množijo, očitno nimajo drugega dela kot skrbet za nataliteto. Po vsem vrtu , kjer koli pač, več jih daš boljše je, ker je več možnosti da se utopijo, zakopljem gladko plastično posodo, in v njo nalijem tričetrt vode- ne polnega ker takrat prilezi ven.

Ker je stena od plastike gladka pride prijateljček še popit po obilnem obroku in takrat je za njega ževljenja konec, ker se utopi. Lahko pa odrežeš prvi del grla na plastenki zakopaš v zemljo tako, da je prerezan del v višini grede.oziroma natanko tako visoko kot je gredica, ostalo je v zemlji, tudi to naliješ tričetrt vode in čakaš, čakaš, lej ga zlomka jih je kar nekaj, ko pridejo pit pa žal več ven ne pridejo, takrat jih pa samo štejem in odstranim ter natočim svežo vodo za naslednjič. Poskusite, zelo se obnese, nič ne stane pa še naravno je.

Letos sem jih na ta način dobila 21, 2 leti nazaj pa 32 voluharjev. Ni ga vraga, da jih ne bi enkrat pokončala !!!

Pospravi v svoj želodec, vse kar raste na vrtu, še čebulo je letos grizljal- hudič!!!

GOGICA