26. sep 2005 7:04
Dobro jutro, rožice moje drage in naš edini cvetek Robi !
Sem mislila ( koza !), da se bom edina lahko pohvalila, da sem bila v hribih, pa nas očitno je kar nekaj. Jaz sem šla samo malo pogledati na Okrešelj, potem pa sem se ozrla malo okoli sebe in padla je odločitev, da greva z dragim na Kamniško sedlo. Malo me je bilo malo strah tiste stene, ampak želja je bila prevelika in sva šla. Ko sem prišla na vrh, sem jokala od sreče, pa vriskala kot nora. Glede na moje stanje je bil to pravi podvig, še posebej pot navzdol. Na koncu sem komaj prišla do avta, saj sta me hrbet in koleno bolela za znoret. Ampak vse bolečine so bile vredne lepot, ki so jih videle moje oči, ko sem bila na vrhu, pa ponosa, ki sem ga ob tem občutila. Za marsikoga je ta pot "kar tako malo, za hec" - tudi zame je bila pred 30-imi leti, sedaj pa ni več tako in je bil zame to res pravi podvig. Se pa pozna, da človek ni več "originalen", da so že nekaj šarili po njem in telo hitro pove, kaj mu je všeč in kaj ne.
Luthien in Robi, za tisto, kar sta pjedla "mimo" diete se ob takih naporih pa res ne rabita sekirati. Jaz sem prehodila vso pot z eno banano in tremi jabolki, ampak naslednji dan pa se je v meni pojavila obupna potreba po čokoladi, tako, da sem jo med zajtrkom in kosilom pojedla 3 rebrce. Pa mi ni žal. Očitno je telesu po teh naporih nekaj manjkalo. Med hojo sem si merila pulz in v steni, ko sem plazila po vrveh in klinih, je bil med 165 in 175. Sicer pa ni bil tako visok. Možno, da je bil pri meni tudi višji zaradi bolečin. Pa saj ni važno. V enem kosu sem prišla v dolino.
Sy, BRAVO za vse izpite. Zdaj še pa finale in potem uživancija !!!!
Tejčica, saj vem, da je sr....., ko se ti vse zvrne na glavo, samo kljub temu vztrajaj. Kaj hočemo, življenje nas pač na različne načine preizkuša in mi prevečkrat podležemo, potem pa nam je žal. Saj si ta prava in kar lepo bodi z nami še naprej, tehtnica pa te bo že enkrat začela ubogati.
Saby, verjamem, da so moške roke pri masaži malo drugačne, kot pa ženske. Mene je po operaciji v zdravilišču masiral en tak dečko, da me ja prve dni vse bolelo, potem pa sem res začela uživati. Po moje si premalokrat vzamemo čas za takšna razvajanja. Žal nas vedno šele kakšna poškodba ali kaj prisili v to. Za jutrišnji izpit držim pesti.
Tigrolina, jaz sem za hujšanje povedala moji družini, ker se pač nisem več udeleževala njihovih pojedin, v službi pa tudi, da so me nehale siliti z raznimi stvarmi, ki niti slučajno niso šle skupaj z mojim načinom prehranjevanja. Ostali pa so me sami spraševali, vendar nisem kaj veliko razlagala. To, kaj si pa drugi mislijo o tebi, pa naj te ne skrbi. Bodi egoist in naj ti bo glavna skrb tvoje zdravje in počutje.
Ameliem jaz sem ena bolj "zateglih" in med dieto nisem pila nobenega alkohola. Tudi v teh 6-ih mesecih podieti sem ga pila mislim da 3x, pa je kar dovolj. Res pa je, da sem starejša in nimam več "čag", kot jih imate vi mladi, zato tudi odrekanje ni potrebno. Če že, ga pij po pameti.
Val, po končani dieti sem prebrala Montija in pravzaprav ima z našo dieto kar veliko skupnega, po drugi strani pa je kar malo drugačen. Striktno se ga sedaj ne morem držati, ker ne zdržim brez krompirja, čeprav ga jem 1x tedensko, pa tudi kruh npr. sem pogledala jedilnik v septembru, 2x , sladkarije pa sem jedla v tem mesecu 3x. Ne vem, sem se navadila na ločevanje znotraj obroka, pa sadje dopoldan, ostalo pa, kot sem napisala. Mislim, da v ostalih mesecih tudi ne jem sladkarij in kruha večkrat. In na ta način mi zaenkrat kar uspeva vzdrževati težo.
Tuna, upam, da se ti ne blede od štetja in da je zoprnost inventure končno za tabo. Tudi jaz sem bila vedno zrave, sedaj, po operaciji hrbtenice pa so mi prizanesli ( vsaj ena korist od tega !).
Dovolj pisarij, gremo delati, sicer me bodo nagnali.
marjanca45
