Ločevanje živil 90. dni - 4. del

16. jun 2005 16:41

Živjo vsem! pri nas je bila taka nevihta, da so v poslovni stavbi kjer delam iz višjih nadstropij tekli slapovi po celem hodniku. Še en akvapark v ljubljani....potem smo pa po hiši letali in podstavljali vedra...uboge čistilke pa lovijo vso vodo na kup. Drugače pa se tudi jaz pridružujem marjetki cvetki in lisički pri spodbujanju andrine. Res brezveze, da zaradi dveh sendvičev vržeš stran ves tisti trud pretklih dni. Pomisli kolikokrat po dva sendviča bi pojedla že v tem času, če ne bi bila na dieti, ali bi se tudi toliko sekirala za tiste???!!Jaz sem tudi med tistimi, ki so rade in vedno fejst zajtrkovale, pa še v hribe hodim čez vikende, tako da sem bila takrat pa še sploh navajena ornk jest zjutraj, ker potem nismo nič več jedli do kosila, ko smo prišli domov. Zdaj pa pojem kako banano, če rabim energijo, s sabo pa vzamem jabolko in suho sadje. Če je pa turca bolj naporna pa pojem še malo lešnikov ali česa podobnega. Danes imamo praznovanje roj. dneva od mame, pa imam škrobni dan...ne vem še kako bo. Prejšnjič sem jo dobro odnesla v podobni situaciji je bilo milijon solat za zbirat, pa še eno razino črnega kruha, pa je bilo fino...bomo videli danes, ne vem namreč kakšen je meni... Darchy ali bi lahko tudi meni poslala geslo za v album prosim! Imejte se lepo, Sarica

16. jun 2005 22:05

Ha, ha, ha..., samo še šest dni bom z vami. Toda tudi potem se vam bom oglasila in vas vzpodbujala. Sedaj , ko sem na koncu, vam zaupam moja leta. Sem gotovo najstarejša forumašica. Imam 60 let, po duši sem pa še najstnica. 3-MD je bila za moja leta super uspešna. Videti je, da se bom oklestila za 10 kg. Morda še kaj več. Za moja leta je to super. Vedno ni bilo prijetno, veliko ste mi tudi ve pomagale. Ko sem mislila že vse pustiti, sem se srečala s Tejčico. Ona mi je dala misliti in sem nadaljevala. Zato Andrinaa poslušaj, kar so ti svetovala dekleta. Marjetka cvetka, tudi zate je posijalo sončece. Prišel je petek. Lepo je bilo kramljati s tabo. In seveda tudi z Marjanco45, Ribo ribico, Britney, Darchy...in z vsemi ostalimi. Ko končam 3-MD, si bom privoščila daljši izlet. Sama sem se nagradila za dieto in okroglo obletnico. Obiskala bom Litvo, Latvijo. Estonijo in Rusijo do Sankt Petrsburga. Potem z ladjo do Rostocha in preko Nemčije, Avstrije domov. Če mi katera da o teh deželah kakšno novičko, bom zelo vesela. Upam le, da bom tudi na potovanju kako nadaljevala z dieto. Bom poročala, ko se vrnem. Voljo imam veliko. Darchy, tebe pa prosim za geslo. Bom potem, ko se vrnem, pripopala kakšno zanimivo slikco z mano, seveda. Kljub svojim rosnim letom sem dokazala, da sem karakter. majdad

16. jun 2005 22:28

Andrinaa, sam ne vržt puške v koruzo, dokaž seb da zmoreš. A veš kako ponosna boš nase po treh mesecih?! Da ti pa ne govorim o samozavesti. Okol boš hodila ko pav! Dej vsed se, premisli in nadaljuj, saj dva sendviča še nista konec sveta!!!! DRŽIM PESTI da dobiš voljo za naprej!!!! kokos

17. jun 2005 0:18

Majdad, čestitam! Počutim se kot, da te poznam osebno. Leta res niso važna, tudi sama se počutim po duši veliko mlajša. Tudi moja teta (pravzaprav očetova sestrična) gre na to potovanje, pripovedovala je, da gredo z ladjo po reki, iz Slovenije pa z avtobusom, čeprav je precej daleč, ampak je navajena takih potovanj in je še malce starejša od tebe. Imejte se lepo, uživajte, vse si oglejte in se vrnite celi in zdravi. Počivali pa boste potem doma. Adrinaa, ne škoda bi bilo prekiniti, vse smo grešili kdaj pa kdaj. Boš videla, da je vredno vztrajati, glej samo proti cilju, štej dneve, ena desetina, pa četrtina, nato tretjina, polovica itd. In boš počasi lepo pri koncu z manj kilogrami kot na začetku. Daj, poišči voljo v sebi, saj ti bomo vsi pomagali. Smo super družba. LP riba-ribica

17. jun 2005 6:28

Dobro jutro, rožice moje ! Marjetka cvetka, tako sem vesela, da si spet sončna. Saj si te pravzaprav sploh ne predstavljam, da bi bila kako drugačna. Res drži, da za vsakim dežjem posije sonce. Andrinaa, če je pa tako zelo hudo, bi mogoče res poizkusila to, kar ti je predlagala Marjetka cvetka - najprej ločevanje po obrokih, da se tvoj telešček malo navadi na to, kaj ga čaka. Res pa je, da moraš sama želeti narediti kaj zase. Nobena od nas te ne more prepričati. Me te lahko le vzpodbujamo, končna odločitev pa je pri tebi. Kot so ti že dekleta napisale, kriza je prva dva tedna, potem pa je vsak dan lepše in boljše. Zato se najprej umiri in potem premisli. Daj na eno stran pluse, na eno pa minuse, pa ti bo hitro jasno, kako naprej. Držim pesti. Lisička, res bravo za tvojo voljo pri študiju. Se mi zdi, da se redni študij sploh ne more primerjati z izrednim. Vem, ker sem bila nekaj mesecev vpisana na 3. stopnjo, pa popoldan predavanja, v soboto služba, da sem ure noter spravila, potem pa me je rahla kap in zdravniki so rekli stop. Zdaj se pa mučim s temi strokovnimi preverjanji znanja, ki so res zelo zoprni, ampak bom že preživela. Tega, ki bi ga morala delati naslednji teden, so mi prestavili na januar naslednje leto. Majdad, pa ti si res frajerka na kvadrat !!! Želim ti le, da se imej na popotovanju krasno. Čudovito je, da si se tako lepo nagradila. Tudi jaz se bom s krasnim dopustom, ki ga bom začela konec tega meseca. Komaj čakam. Ampak drage moje, danes je dan D, ko moj sin odhaja na morje. Včeraj je spakiral cule ( mami, kaj mi lahko malo pomagaš, prosim ... kako rada ), vse sva se dogovorila, ampak moje srce je za znoret. Ponoči sem se zbujala in ga hodila gledat v sobo, zjutraj sem ga z lubčkanjem zbudila, pa si nisem mogla pomagati. Stala sem pri vratih njegove sobe, ga gledala, kako mirno spi, meni pa so tekle solze po licih. Za znoret. Sedaj spet točim slanico po mojih licih. Bi bilo boljše, če bi imela izpit, ki bi me zamotil, tako pa ..... No ja, bom že........ marjanca45

17. jun 2005 6:48

dobro jutro, marjanca, mame bomo v skrbeh za svoje otroke tudi pri 80 (hm, moja bo takrat stara 60.... mogoče bo obratno ;). popolnoma te razumem, ampak prepričana sem, da je prvič najtežje. kot sem pred kratkim prvič preizkusila odsotnost svoje hčere, ko je šla v šolo v naravi- zdaj je lažje. važno je, da sta prečekirala pravila in DA MU ZAUPAŠ. zato nič ne skrbi, vedi, da s ebo zagotovo imel lepo, tega pa mu tudi ti želiš. kdaj si rekla da se vrne? kar pa se moje fotke tiče- ta je na sredi med mojim odebeljavanjem...pa punce ne ga lomit, saj jaz sem hruška kot sem povedala, od pasu navzdol pa se ne vidi. kakorkoli, res nimam tromestne številke v kilaži, sem pa precej nesrečna, če bom še naprej vse poletje v dolgih hlačah plezala okoli. pa rahlo sem že obupana, ker ni vidnega haska. ne vem kak čas je to...pa vidim d anisem edina. andrinaaa, kaj anma pa preostane druga kot d avztrajama...kmalu bo julij! nič, se javim kasneje, pri nas ima šef v petek dan za metek.... je treba garat;) tabina

17. jun 2005 8:23

Dobro jutro, no končno se vam tudi jaz oglašam. Vas berem že 2 meseca, a danes sem se končno ujunačila in vam pišem. Morda je dober motiv zaključek mojega 2. vodnega dne, ki sem ga pregurala včeraj in zdaj me čaka še en mesec do zaključka diete. Sem v 2 mesecih zgubila 7 kg in sem kar zadovoljna. Moj cilj je dokončati 3md in nadaljevati zdravo prehranjevanje po Montiju. Cilj je, volja zaenkret še tudi. Sem opazila, da sta dve od punc iz SL. Konjic, jaz prihajam iz Celja, tako da bi se vama kdaj želela pridružiti pri vajinih vzponih na bližnje hribe, seveda če bi si tudi vidve želele tega. Marjanca ko sta moja otroka prvič odšla v kolonijo stara 7 in 10. let sem mislila, da se mi bo stgalo srce, kako je bilo meni hudo, jokala sem, vsak dan sem jih klicala, čeprav se nista imela časa pogovarjati z mano, iz službe sem hodila v poznih urah, vsepovsod sem bila samo doma ne, neka praznina je bila v meni.Ampak sem pregurala in letošnje leto ponovno odhajata... au...le kaj bo spet z mano...mislim, da se starši nikoli ne sprijaznimo s tem, da otroci odraščajo.... Lep sončen vikend vam želim! tuna

17. jun 2005 9:08

Hojla, rožice! Ne morte mislit, danes je petek. In kaže se mi malo mirnejši vikend. Običajno se teh najbolj bojim, ker je vedno kaj nepredvidenega in mi zmeša plane. Pa bo že. Glavno da bo sonce in na sploh lepo vreme. Marjanca, vse mame smo tako prekl...... pokroviteljske. Res se bomo še pri 80 tresle za njih. Vsak da enkrat to izkušnjo skoz. Vsakič je težko, nikoli pa ne vzameš to zdravo za gotovo. Vsaj velika večina mam ne. Ti si pa tudi korenina in vem da si boš našla zaposlitev, da bodo dnevi brez sina hitreje minili. Majda, ti si car. Uživaj v prisluženi nagradi in glej, da nam poročaš kako je bilo, ko se vrneš. Marjetka cvetka, ti si pa res spet sonček. Tale forum ti da poleta, tudi ko si čisto na podnu. Seveda moraš imeti tudi sama voljo, da se izkoplješ. Zaenkrat vam zaželim samo še en lep sončen dan! Gobica

17. jun 2005 9:50

Pozdravljene damice moje! KONČNO sem spet med vami! Je minil skoraj mesec od zadnjega javljanja in se me sedaj zlepa ne boste znebile. Vidim da je med nami kar nekaj novih. Vsem želim veliko vztrajnosti pri hujšanju, predvsem pa ne obupat če se rezultati ne pokažejo takoj. Pa tudi če kdaj grešite vztrajajte dalje, rezultat bo tu kljub kakšnemu grehu, sem jaz dober primer za to!?! Naj vam povem kako je tekla moja dieta v času brez vas (kruto). Prvi teden po 1. vodnem dnevu sem jedla, jedla, jedla in še malo bolj jedla (beri basala), preostali čas do 2. vodnega dneva pa sem se trudila izgubit pridelano težo tistega grešnega tedna. In uspelo mi je, spet je sedmica spredaj. 2. vodni dan sem imela v sredo in sem ga speljala brez problema. Mi je res lahko zdržat brez hrane tisti dan, lažje kot z malo hrane! Je pa res da sem naslednji dan požrešna in grejo moje porcije v višave... Na vodni dan sva z malo celo pekli piškote, ker smo imeli včeraj v vrtcu zaključek in nisem poskusila niti enega. Je bilo pa drugače včeraj, ko smo bili tam. Sem padla not (in to na B dan)!!! Sem se pa potem odpovedala večerji. Danes pa imam Š dan in enkrat za spremembo ne bom jedla krompirja, ampak si bom raje pripravila zelenjavno rižoto. Saj ne da sem se krompirja prenajedla (to se ne bo zgodilo tudi če ga jem vsak dan), samo učinek je veliko boljši če jem riž. Joj punce kako sem vas pogrešala. Kam nam je pa Zoran ušel? Pa svoj album imamo... Darchy, prosim pošlji mi geslo da vas vidim. Mogoče uspe tudi meni kakšno slikico gor pripopat. Vidim da ste imela tudi nekaj zdravstvenih težav vmes. Me veseli da je že vse dobro. Marjanca, zate je pa že nošnja mavca dober trening, saj prav gotovo ni lahek. Moja mami je na žalost spet v bolnici zaradi hrbtenice. Je šla včeraj na pregled k njenemu ortopedu, pa jo je kar notri obdržal. Ko jo je videl, jo je najprej vprašal zakaj ni nič shujšala! Pa vsakič ko jo vidim, se jo trudim prepričat, pa še vedno brez uspeha. Sem ji tudi že nesla knjižico o 3MD pa nič. Mi je že zmanjkalo besed. Kje pa je Busy Bee? Sva skupaj začele, pa je nisem nič zasledila. Majdad, evo pa si že na koncu. Se je splačalo malo potrudit za -10 kg. BRAVO! Kdaj odrineš? Bo čas še za kakšno kavico a imaš preveliko norišnico s pripravami na odhodin razvažanjem vnukov? Pa čestitke za uspeh tvoje vnukinje! Marjanca, tebi pa veliko korajže v naslednjih dneh ko boš brez sina. Pa saj veš da si ga dobro vzgojila in da je pameten fant in mu lahko zaupaš, tako da nikar prevelike panike. Boš pa tako ponosna na svojega junaka ko se bo vrnil domov! Zaenkrat bo dovolj saj bo treba malo tudi delat. Sem vam pa prav gotovo danes še kaj oglasim! Pozdravček! tejčica

17. jun 2005 10:37

Tuna, saj je bil moj sin že dostikrat na raznih taborih, pa šolah v naravi, vendar so bili vedno zraven odrasli ljudje. Tokrat pa gredo mulci prvič res sami in to me muči. Bom že. Kar se pa tiče vzponov na naše hribe, sploh ni problema. Vendar glede na to, da smo vse v službah, bo po moje najboljši termin kakšno soboto zjutraj. Ker pa 29.6. mrknem na dopust, ne vem, če mi bo ratalo spraviti skupaj kakšen pohod v tem času. Encijan pa je, kolikor vem, vsak dan bolj pozno doma, ker se vozi zelo daleč v službo. Tejčica, KONČNO spet med nami ! DOBRODOŠLA ! Ko bi vedela, kolikokrat sem mislila na tebe - vsakič, ko sem jedla krompir in vsakič, ko sem se "basala" z jagodami. In povem ti, da je bilo to zelo pogosto. Pridna, da vztrajaš in vidiš, da te je tehtnica nagradila. Tvoja mami pa bo res morala nekaj narediti zase, sicer se ne bo dobro končalo. In če pomislim, kako težko sem se po operaciji postavila na noge, je kar grozno, da bi kaj takega doletelo tvojo mami. Res ni fino in poizkusi jo malo prestrašiti. Je pa definitivno res, da izgubljene kile delajo čudeže. Jaz sem živ dokaz za to. Lahko se ji grem pokazati, če bo kaj pomagalo in ji kaj v živo povem. Kolikor vem, je Brittney prepričala svoja starša, da skupaj delata to dieto in zaenkrat sta kar pridna. Tabina, moje dete ( ha, ha, 1,93 m je velik pa 88 kg ima ! ) se bo vrnil naslednji teden v četrtek, ker mora v šolo po spričevalo. Do takrat pa bom pač kar naprej nekaj počela. No, kar se tvoje slike tiče, si se pa res dobro skrila, če drži to, kar si opisala. Samo po moje je vseeno boljše, da se vsaj 90% držiš diete, da telo res ne bašeš z ne vem čim. In kakorkoli, prepričana sem, da se presnova tudi tako spreminja in gredo kile dol, čeprav bolj počasi ( pa sigurno). Na dolgi rok je to prav gotovo ta prava stvar. Je pa res, da človeku kdaj pa kdaj "vse dol pade", ampak ženske smo pač tako narejene, da smo zelo trdožive in se vedno poberemo. Pa saj si borka !!!! marjanca45