Ločevanje živil 90. dni - 4. del

19. jun 2005 9:30

Dooobro jutro! Spet sem se pošteno naspala, sedaj pa imam pred sabo kavico, ki jo po zaslugi živ-žava lahko spijem v miru...pravo nedeljsko jutro. Včeraj mi SPET ni uspelo speči pice, tako da so bili spet makaroni na sporedu. Večerja je bila pa ena prava požrtija. Spekla sem orehovo pecivo iz baze (njami!) in ga pojedla definitivno več kot je dovoljeno, potem je v usta zaromalo še malo toasta (me je mala pitala) in pa še ena pečena ribica (mi jo je poslala tašča). Upam na boljši dan danes. Sedaj pa si moram ponovno olajšat dušo glede moje mami. Včeraj so ji povedali da jo čaka še četrta operacija na hrbtenici, ji je hernija udarla še na desno nogo. PODN! Nas je vse vrglo ko nam je povedala, ona pa je kar optimistična. Skrbi nas pa predvsem to, da so ji po tretji operaciji rekli da za četrto ni več možnosti, ker bi potem pristala v vozičku. Marjanca, hvala ti za dobre besede in za ponudbo da "strezniš" mojo mami. Imamo tak dober primer ozdravljene hernije kot si ti tudi v družini. Mamičina sestra je bila operirana nekaj let za njo, pa je sedaj super. Skrbi za težo in rekreacijo in to je to. Upam da vam ne grem že na živce z mojim stokanjem! Zunaj je sonček in upam da boste vse izkoristile dan maksimalno! Pozdravček! tejčica

19. jun 2005 10:03

tejčica, mojo mamo je tudi streznilo to, ker so ji na vseh teh testiranjih ugotovili, da se ji hrbtenica seseda in da se nalaga hrustanec- to je zdaj laično povedano, a jaz ne znam bolje in da mora paziti na težo ter naj telovadi in strogo ne dela več tako, kot je dosedaj...rekli so ji, da zaenkrat še ne upajo operirat, ker lahko ostane invalid in naj se sama poskusi "ohranjati". Hudo je, ko vidiš delovnega človeka, ki ne zna sedeti, da mu vzamejo njegovo vrtičkanje in vse ostalo stran, kot da bi bil brez droge. Malo še miga, a če ne bi začela s dieto, bi se razlezla na ne vem koliko kilogramov. Poleg ji nagaja tudi ščitnica in imamo neko upanje, da če se s to dieto uredi tudi presnova, da se ji bo tudi na tem področju stanje izboljšalo. Svetel zgled je marjanca in tudi jaz razmišljam, da bi se seznanili v živo in bi kdaj pa kdaj šli v kake terme plavat ali se povzpeli na kak hrib. Te pa moram okarati, da ji moraš biti ti brezhiben vzgled....dokler sem jaz pred njima kdaj jedla kak greh, jima ni bilo nič jasno, zakaj tako in sem torej dajala vtis, da ne morem vzdržati in se je potem cel koncept diete pokazal za groznega in nevzdržljivega, ko pa se mi je uspelo pred njima in na vseh kosilih zadržati, sta videla, da ni tak grozno in poskusila ter začela. Verjemite, tako stroge volje še nisem videla, in to pri očetu, ki je ropal hladilnik do poznih ur, ki je bil sposoben jesti surove ocvirke z žlico in ni poznal druge zelenjave kot so bili dunajski zrezki in pleskavice. Malo ga je opomnilo, ko ga je srčna kap, a se ni dolgo držal, da mora shujšat, ga je zopet potegnilo. Sedaj pa je zgled vzdržnosti. Če pa bosta poskušala omagat, bomo vsi stopili skupaj in se bodrili. jaz sem imela včeraj B dan, malo sem se pregrešila le to, ker sem jedla ob pol 9 zvečer, ker prej ni šlo in pa spila okoli 2dcl piva. Vedela sem, da ni prav, pravzaprav me je z vsakinm požirkom pekla čedalje večja vest in potem nisem popila cele steklenice. lepo nedeljo vam želim! brittney

19. jun 2005 17:05

Brittney, imaš pa res super družino. Kar predstavljam si vas in vaše debate o hujšanju, zato vam tudi želim en velik minus kilogramov. Držim pesti, da ti bo uspela tista osebna zadeva. Če že ne zaradi lepote je vsaj zaradi zdravja vredno shujšati. Mene spet malce dajejo kilogrami (ne zdravje) in premišljujem, da bi jutri kar začela z drugim krogom, čeprav je malce prehitro. Saj sem nameravala že danes, ampak s torto v hladilniku začeti s hujšanjem je pa že malce prehudo. Vsem lep pozdrav! riba-ribica

19. jun 2005 17:08

Riba,ribica,želim ti uspešen začetek,če boš začela jutri in držim pesti zate.Sej en kos torte si pa lahko pustiš za prvi oh dan! Mejte se lepo! Marjetka cvetka

19. jun 2005 23:37

Se vam oglašam po dolgem času,saj berem vas vsak dan,ampak za pisat sem pa lena ko hudič. Vidim da je kar nekaj novih med nami,punce dobrodošle in kar korajžno naprej! No meni je od prvega vodnega dne uspelo spraviti dol 2 kili,kar je roko na srce super rezultat,glede na vseh sort fešte in žure. Ampak nekaj je pa vreden dober filing v trgovinah,ko ugotoviš,da premorejo cunjice ki so ti končno prevelike. Brittney,tudi mene je diagnoza sesedanja vretenc streznila kakih 10 let nazaj,ampak na žalost samo začasno,se bom pa tokrat toliko bolj potrudila da bo tisto začasno postalo stalno.Nič kaj prijetno namreč ni,da zjutraj niti iz postelje ne moreš normalno vstati(se dobesedno včasih zvališ dol),da o počutju čez dan niti ne izgubljam besed.Pa prosim ne mi še vi rečt da sem poremlada za take stvari Aja ,pa še nekoga sem navdušila za hujšanje-mojega svaka namreč(trodelna omara).samo da bi se prikazal na forumu,pa niti slišat noče.Bom pa jaz poročala namesto njega . Saj res,kam je pa mrknil naš moški? Tejčica,zate sem pa ful vesela da si se vrnila,sem te kar malo pogrešala.Če bo vse po sreči,se v soboto prikažem na vašem koncu naše pelepe primorske.Imamo namreč sindikalni žur v Simonovem zalivu,jaz pa na š dnevu.Še ne vem kako bo šlo. Bernarda

20. jun 2005 7:04

Dobro jutro, moje rožice ! Pa je spet ponedeljek - kam drvi ta čas ! Upam, da k čemu lepemu naproti. Ta vikend pa je bil zame v znamenju plavanja. Včeraj sem v Zrečah preplavala še 2000 m, več pa ni šlo, ker moram plavati v vodi 30°C, v katero pa se večina ljudi hodi namakat in stiskat, tako, da je kar težko najti prostor za plavanje. Pa tako čudno me gledajo v plavalni kapi in plavalnih očalih, saj ko plavam, plavam po 1000 m brez pavze. Uživam v plavanju. In danes me nič ne boli, nič nisem "mehka". Mogoče me moja revmatična ramena malo spomnijo, da jih imam, ampak sem fit. Počutim se kot ..... No, nimam časa kaj dosti misliti na to, da je moj otrok tako daleč od mene. Je pa priden, kar se klicanja tiče. Včeraj zvečer me je klicala mama enega od teh fantov, da je sin sploh še ni poklical, odkar so na morju ! Za znoret. Vse dni ga poizkuša doklicati, pa ima izklopljen mobi. Sem ji rekla, da bi se na njenem mestu vsedla v avto in ga odpeljala domov. Če bi meni moj Žiga to naredil, bi bil včeraj 100% doma. In potem me je prosila, naj pokličem Žigo in ga prosim, naj reče njenemu sinu, da jo končno pokliče. In smo na njeno veselje rešili stvar. Ob takih primerih vedno znova spoznam, kako zlat je moj Žigec migec. Tejčica, pa niti slučajno ne težiš s tvojo mamo. Me je pa spreletel srh, ko si napisala, da jo čaka 4. operacija. Mene je bilo groza druge, ki so mi jo obljubljali, ker vem, kako je hudo, ona pa kar 4. Pa vse bom naredila, da ne bom pristala na operacijski mizi. Ampak če niti sestra ni dovolj trden dokaz, potem pa ima mogoče probleme sama s sabo. Mogoče noče začeti z dieto, ker dvomi, da bom zdržala in jo je strah neuspeha. Mislim pa, da bi morali biti zdravniki tisti, ki bi ji morali povedati, kaj in kako. Včasih nas mora res kdo trdo postaviti na tla, da spoznamo določene stvari. Taki pač smo. Enim je potrebno malo, eni pa so zelo "trdi" pri takih prepričevanjih. Brittney, ti imaš očitno s tvojimi starši veliko več sreče. Imaš prav, da si bila verjetno res ti tista zadnja utež na tehtnici odločitev, ki je prevagala, da sta se odločila. Superca ste ! Riba ribica, kdaj si končala z dieto, da želiš začeti znova? In zakaj se ti je teža dvignila, če se ti sploh je v taki meri, da moraš nazaj na dieto ? Bernarda, z mano je bila operirana ženska, stara 33 let in za enako stvar kot jaz. Res pa je, da je operacijo prenesla lažje kot jaz, ker tudi ni prej ležala 3 mesece, kot jaz. V današnjem norem času leta žal niso več "ovira" za probleme z zdravjem, tako, da ti kar verjamem, kako je hudo, ko se človek že zjutraj zbudi ves razbolel. Hvala bogu veš, kaj se dogaja in nekaj delaš za to, da ti bo boljše. Trud bo poplačan, verjemi. Samo vztrajen mora biti človek, ker se vse to dela na "dolgi rok". Pri teh težavah ne gre nič na hitro, razen bolečin. Držim pesti ! marjanca45

20. jun 2005 8:04

No da vam še jaz povem o moji tašči, ki je prava katatrofa. Ženska je stara 52. let in ima povišan holesterol, povišan krvni tlak, začetek poškodbe srca, sladkorna, 100 kg in hrbtenica se ji seseda. S hrbtenico je tako hudo, da niti delat ne more več hodit.Zdravniki so ji že zdavnaj rekli, da mora shujšat, ampak ona ne upošteva nikogar, še vedno pravi da se počuti vredu...:)Halo, mi smo že vsi obupali, ker je nima smisla prepričevati, se ne premakne niti za milimeter, ona pravi da nima denarja za diete, ker po njenem so diete drage...:)))Tudi jaz sem se že sprijaznila, da je to pač njeno življenje in da ga pač živi tako kot želi. Zdaj pa jaz tale moj vikend je bil katastrofalen, v soboto smo imeli službeno fešto, kjer se je jedlo in pilo, smo pa tudi hodili veliko in plesali, včeraj pa sem tudi mal preveč pojedla, danes pa šibam naprej s sadnim dnevom. Sem pa ugotovila, da na sadni dan nikoli ne grešim, mi najbolj odgovarja ker lahko jem vsake dve uri. Za kosilo pa si ponavadi naredim različno zelenjavo, ki jo obožujem, pa še nasiti me, kar za nekaj časa. No punce tudi jaz sem iz Celja, tako da se lahko kdaj dobimo in gremo na kakšen sprehod, saj veste da je bolj lušn, če nas je več. Lep sončen dan vam želim. tuna

20. jun 2005 8:05

Jutro punce! Evo mene, skesanko. Se vračam nazaj. Za koliko časa... kdo bi vedel? Mogoče spet samo do naslednjega slabega počutja ali šibke volje, ampak dobro - sem malo razmislila v sebi in sem si rekla tako: četudi naredim tri dni diete in potem dva dni kiksam in spet malo diete... bo še vedno mnogo bolje kot sedaj, ko jem vse povprek in predvsem v prevelikih količinah. Tako! Razmišljam o kakšnem miganju, pa se kar ne morem odločiti. Sploh zdaj, če bo zelo vroče. Mogoče bi si nabavila sobno kolo ali orbitrek, da bi lahko migala na hladnem in v senci. Pa še kavč bi bil blizu! andrinaa

20. jun 2005 9:02

Tuna, eni so pa res neverjetni. Ampak sem prepričana, da je to zato, ker jih je sram poraza, če ne bodo zdržali. Poraz je vedno hudo priznati, pa naj bo kakršenkoli je. Andrinaa, dobrodošla nazaj. Karkoli boš delala namesto hranjenja vsevprek in v nenormalnih količinah. Pa daj ločuj znotraj obroka, če ti je dieta tako težko. Mogoče se bo organizem potem že malo navadil. Čeprav mi še vedno ni jasno, zakaj te tako muči ta dieta, ki je od vseh, ki sem jih poizkusila, najbolj enostavna in najmanj "lačna". Za miganje pa si najdi najprej nekaj manj napornega, npr. zelo hitro hojo ali pa plavanja, pa res plavanje, ne namakanje. Navadi telo na napore, potem bo vse dosti enostavnejše. Res je, da je na začetku, sploh, če nisi navajena, malo zoprno, ampak to hitro mine. In boš videla, če se boš vsaj nekajkrat na teden preznojila, se bo tudi nakilah poznalo. Saj ni tako težko, no, pa tako si še mlada. Glej nas "zrele" koke, kako se trudimo. marjanca45

20. jun 2005 9:14

Marjanca, hvala za vzpodbudne besede! Moram priznati, da ste mi prav ve, "zrele koke", najbolj v inspiracijo. O plavanju sem tudi razmišljala, pa veš da imam kar predsodek pokazati se v kopalkah na kopališču. Na morju se mi zdi nekaj čisto drugega, na kopališču pa imam občutek, da ljudje samo gledajo in ocenjujejo. Saj sem že zdavnaj pošlihtala v glavi, da je to njihov problem, samo se pa še vedno malo nelagodno počutim, ko me kaka cela spedenana premeri od pet do glave s takim zaničljivim izrazom na obrazu. Ni prijetno. Zakaj mi je ta dieta težka? Ker se mi megli, mi postaja slabo in se zelo slabo počutim. Navajena sem zjutraj jesti. Če sem na sadju celo dopoldne, postanem "švoh"; pa ne misli, da si samo domišljam, o ne, saj mnogo potrpim in stisnem zobe. Samo mene res zdela, mi gre črno na oči, srce razbija, se začnem hladno potit, vrtoglavica... Uf, ni za govorit. Če sem doma, malo sedem, spijem malo vode ali čaja in prihajam k sebi - do naslednjega sesutja. Če pa sem zdoma... Nič, da ne bom predolga, samo še pozdravček vsem in veliko volje in optimizma! andrinaa