7. okt 2005 20:54
Veronika, tudi, če se močno prestrašiš, se da nehati. Tako je ratalo meni pred ca 20 leti. Zbudila sem se brez glasu (bila sem kar močna kadilka - tudi po dve škatlici sta šli, če je bilo treba) in v prepričanju, da imam raka na grlu, sem sklenila, da tisti dan ne bom prižgala nobene - moram povedati, da sem imela v službi v predalu celo šteko cigaret. Naslednji dan sem ugotovila, da če prejšnji dan nisem nič prižgala, tudi ta dan ne bom - in tako počasi dan za dnem. Tiste cigarete iz predala sem počasi "pošenkala". Seveda sem pčrenehala takrat piti tudi kavo, ker mi brez cigarete enostavno ni pasala. Po nekako desetih letih sem se zalotila, da nekaj iščem po torbici, pa nisem vedela, kaj. In sem se spomnila, da cigarete. Če bi takrat tam res kaka bila, bi jo prižgala in vse bi bilo po starem. Tako pa je ni k sreči bilo in tudi kaditi nisem začela ponovno. Kavo sem ponovno začela piti pred približno tremi leti, ampak ne več črne, temveč skoraj belo z veliko mleka 0,5 in brez sladkorja. Danes sicer prenesem, če kdo poleg mene kadi in tudi obiskom ne branim, meni pa niti na misel ne pride, da bi zopet kadila. Nobenega pokašljevanja kot prej. Seveda se mi je glas po nekaj dnevih vrnil, ker je očitno šlo le za prehlad. Kako pa je s kilami, ko nehaš kaditi, je pa povsem druga zgodba in ne bi razlagala.
Helena45, me nekaj muči, pa te v beležki čaka zasebno sporočilo.
Marjetka cvetka, tudi mene je včeraj na S dan močno zeblo, danes sem pa imela tako dobre sardelice, da je s tem vse poplačano. Boš videla, jutri bo bolje.
Vsem lep pozdrav in ne dajte se - skupno bomo zmagale, a ne?
Dušanka
Sporočilo je spremenil(a) DUŠANKA dne 07. okt 2005 20:55:10