Darilo

Spoštovani – potrebujem vašo pomoč! Letos naši otroci zaključijo vrtčevsko obdobje, kajti jeseni odidejo v šolo. V ta namen smo se starši odločili, da zberemo nekaj denarja in v zahvalo za res dobro delo in trud, obdarimo vzgojiteljici. Ali ima kdo od vas izkušnje s takim obdarovanjem? Potrebujem idejo za darilo. Res najlepša hvala vsem, ki se boste odzvali.

Lp Mami

25. maj 2005 12:41

Album s fotografijami otrok in vsak otrok pod svojo sliko, poleg imena in priimka, napiše še kak stavek za svojo vzgojiteljico, ali pa zraven kaj malega nariše. Ob tako prisrčenm darilu morda zraven še kakšna košara, polna sadja, ali skleda z bonboni, pecivom in podobno. Dvomim, da bi vzgojiteljici pričakovali kakšno drago darilo. Mamamia mamamia

25. maj 2005 14:29

Ideje od mamamie so dolične! Morda majica ali lonček z gasilsko sliko vseh otrok.... Lep pozdravček, S.

25. maj 2005 19:53

Pri nas vzgojiteljice pripravijo za vsakega varovanca darilce - vrečka za copate, magnetki z otrokovo inicialko, potiskane majčke....... Starši pa tudi ( vsaj kar jaz vem ) tudi nekaj podobnega - Majice, ki jih je na sprednji strani poslikala ena nadarjena mamica z motivom skupine ( sončki, ribice, sovice....), po hrbtni strani so bili pa podpisi otrok ) Eno leto so bile tako na vrsti kape ( ne kuharske ampak tuste za na sonce ) in predpasniki - slednji z odtisi otroških rokic. Na kapah pa izvezeno ime vzgojiteljic. Sem pa že malo pozabila - če se še kaj spomnim sporočim. Lumpica

26. maj 2005 12:45

Kolikor vem, vsaj v šolstvu je tako, učiteljice in vzgojiteljice naj ne bi sprejemale daril. Če pa že samo simbolična . Za svoje delo so plačani in še posebej nagrajeni. Lp

26. maj 2005 13:43

Kdo vse naj ne bi sprejemal daril, pa jih. Če začnemo pri zdravnikih...Vam ni še nikdar nihče prinesel niti 10 dag kave? Je pa res, da je potrebno razlikovati med darilom, katerega namen je, da ti nekdo nekaj naredi, česar ti brez darila ne bi, čeprav bi moral (to je podkupnina), in tistim darilom, ki je zgolj znak neke pozornosti (tudi jaz sem že medicinskim sestram, zdravniku ali komu drugemu dala čokolado, steklenico dobrega vina ali bonboniero, ampak vedno, ko je bilo postopka konec). Meni se ne zdi čisto nič spornega, če otroci ob odhodu iz vrtca vzgojiteljicam pustijo kakšno spominsko darilce. Že res, da s(m)o vsi plačani za svoje delo, ampak da so vzgojiteljice in šolniki za to še posebej nagrajeni, s tem pa se čisto ne strinjam. Zato smatram prav darilce ob koncu obdobja v vrtcu za to dodatno nagrado. S tem bodo otroci in starši vzgojiteljicam povedali samo to, da jim je bilo z njimi lepo. Mamamia mamamia

26. maj 2005 14:36

Zakon o javnih uslužbencih v 11. členu pravi: Javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosti. Za darila manjše vrednosti se štejejo darila, katerih vrednost ne presega 15.000 tolarjev... Menim da darila, ki se podarjajo učiteljem in vzgojiteljem na koncu leta oziroma šolanja redko presežejo zgoraj omenjeni znesek in namen potencialnega podkupovanja, ker imajo prevsem simbolno vrednost oziroma spominsko. lp, Marija

26. maj 2005 14:59

Mi smo svoji razredničarki ob zaključku gimnazije dali zlato verižico z obeskom, na katerega so v zlatarni vgravirali nekaj zahvalnih besed, kot smo si izmislili. Pred kratkim sem jo videla in ga še vedno nosi!!! - tega je bila res zelo vesela in sploh ni bilo tako drago (vsekakor pod omenjenim zneskom). Dostikrat si taki ljudje ne privoščijo česa takega kar je samo za njih, jim je pa vseeno všeč. In se vsaj ne nabira prah gor:) (Jaz namreč sovražim taka darila - če mi kdo to da, vem, da me ali ne pozna ali pa ne mara:)) Je malo, praktično, simbolično in prijazno. Veri

26. maj 2005 14:59

Galyka, se strinjam s tabo. mamamia

26. maj 2005 21:50

iri, ali prosim lahko izvem(o), kakšne so te posebne nagrade. rimljanka

26. maj 2005 22:16

Se stinjam z Galyko in mamamio. Pa tudi z vsemi tistimi, ki menijo, da gre ob takih priložnostih za pozornost in zahvalo. Res je, da je to plačano delo, praviloma je pa še bolj res, da (ga) je veliko več. In bolj čustveno nabito, da o odgovornosti in ostalem ne bi. Vsako leto odide nova generacija "tvojih" otrok, ki pusti sledi v tvoji duši in spominih. Ko jih kasneje srečaš, si jih vesel,.... vsak dan si z njimi ure in ure, pogosto mnogo več časa kot njihovi starši. To ni tako, kot da delaš z ljudmi na okencu urada ali blagajni trgovine. Tako po mojem čutijo vzgojiteljice. In konec koncev - kaj ni to tudi del vzgoje, da se otroci in starši zahvalijo in poslovijo od tistih, ki so z njimi delili mnoge ure, lepe in tudi manj lepe. Vzgledi vlečejo. Torej je prav, da so "darila" v resnici pozornosti, pri katerih MORAJO sodelovati otroci kot soustvarjalci - saj je veliko dobrih primerov že zgoraj. Sama nisem vzgojiteljica, vsake štiri leta se poslavljam od zrelih ljudi. In še vedno imam uokvirjeno sliko, z verzi in podpisi "mojih prvih", pa s slikco Garfielda, ki ima za nas poseben pomen. Že najmanj ducat let uporabljam nalivno pero, ki mi je spomin na moje naslednje, pa tako naprej. Niti v sanjah ne pomislim, da so to podkupnine, lepo prosim. Pa bi bila ravno tako vesela, če bi se poslovili le z besedami in kakšno rožico. Brez solz pa tako nikoli ne gre. Globoko pa bi me prizadelo, če bi dobila darilo, za katerega bi se čutilo, da ni od srca, zagotovo ga ne bi sprejela. Enako bi me prizadelo tudi, če bi odšli brez slovesa. Veste, zakaj bi me to najbolj prizadelo? Ste kdaj pomislili, koliko ustvarjalnosti in idej je v takih pozornostih? V skledi orehov in drobilcu le-teh s pripombo, da so veseli, ker so vsaj toliko orehov strli skupaj z razredničarko. Zakladnica, verjemite. rimljanka