14. okt 2012 15:09
Tincy,
po eni strani popolnoma razumem, da tvoje življenje ta hip ni lahko: imaš mamo, ki ni pripravljena razumeti, da tebe zanimajo druge stvari kot ona misli, da bi te morale, poleg tega se v družini vse vrti okrog problematične sestre, ki z bulimijo kaže svojo nemoč za spopadanje z okolico, tebe pa puščajo bolj ob strani, ker tako hudo pa s tabo le ni, in ne nazadnje te meče puberteta, da si sama sebi neznosna, kaj šele drugim (ker tale packarija, ki si jo tu gori nametala skupaj, je samo brezglavo treskanje z glavo v zid, ko vsemu svetu dokazuješ, da zate nobena pravila ne veljajo, pravopis pa še sploh ne).
Prvo kot prvo: zresni se. Saj je vsesplošno cepetanje in upiranje vsemu in vsakomur res ena faza, ki jo v bolj ali manj izraziti obliki vsak mora dati skozi (jo je tvoja mama tudi), ampak je pa le dobro pri tem ohraniti vsaj toliko zdrave pameti, da si po nepotrebnem sama ne zapiraš vrat, ki bi jih še kako potrebovala. Konec koncev, mogoče pa mami sama daješ razloge, da tvojih vedno novih idej ne jemlje prav resno. Tebi je zganjanje svojega lastnega teatra veliko bolj pomembno od tega, da bi tisti, ki jih sprašuješ za nasvet, sploh lahko razumeli, kaj bi rada - ni druge: bo treba še malo odrasti, preden se bomo lahko resno pogovarjali, a ne? Ker, brez skrbi, nam je mnogim kar jasno, česa je sposoben poprečen 17-letni gimnazijec, kaj je pa teater nezrelega otročaja.
Drugič: mama in ežoj imata kljub vsemu zelo prav. Matura ti, ko se boš malo zresnila, ne bo prav nič škodovala, nasprotno, odprla ti bo marsikatera vrata, o katerih zdaj niti ne razmišljaš. In nič, ampak prav zares popolnoma nič, te ne bo ovirala pri tem, da postaneš kuharica. Ker sanje resnega mladega človeka, ki sanja o kuharstvu, pač niso, da se bo potem prebijal skozi 40 let poklicnega življenja kot pomočnik šefa šolske kuhinje ali tovarniške menze. Če toraj nimaš ambicije postati res hudičevo dobra kuharica, ki bo ustvarjala svoje jedi, potem raje počakaj, da te mine.
Tretjič: poprečen gimnazijec z dostopom do interneta je s tremi kliki sposoben najti kateri koli še tako eksotični recept, od koder koli, če le obstaja; že samo na kulinariki jih je več kot 10.000 lepo urejenih po kategorijah in po abecedi, kakor ti je ljubše, od najbolj enostavnih, kako nadrobiti kruh v mleko, do tistih za resnične mojstre. Z nadaljnjimi par kliki se na youtubu najde tisoče in tisoče videov, ki ti nazorno prikazujejo, kako se v kuhinji kaj naredi (od sekljanja čebule in česna pa do polnjene kamele in še česa, tudi to, kako iz race pobereš vse kosti, pa da raca še vedno ostane v bolj ali manj enem kosu). Če gremo še naprej - imaš na internetu nebroj izjav, intervjujev in življenjepisov največjih kuharjev sedanjosti in preteklosti, ki ti bodo nazorno pokazali, kako zelo veliko različnih poti obstaja, da prideš do svojega trenutnega cilja (in videla boš, da matura ni tu nič napoti). V gimnaziji se učiš vsaj dva tuja jezika, pa ju uporabi. Dostop do vsaj dveh - poleg slovenske - nacionalnih kuhinj ti je torej odprt, pa se loti dela v domači kuhinji in za začetek recimo do konca leta prevzami nase kuhanje za domačo družino, vsak dan, tudi takrat, ko ti ni najbolj do tega. Tako boš najlaže videla, ali je to res tisto pravo zate.
Četrtič: vzemi v roke telefon (e-mailov raje nekaj časa še vseeno ne piši, da te ne zanese) in pokliči na najbližjo šolo, ki izobražuje kuharje. Razloži, da si v gimnaziji, in da te zanima, kako postati kuharica. Prepričana sem, da ti bodo z veseljem pojasnili, kakšna je tvoja najkrajša pot do cilja.
Petič: s kuharskimi tečaji poklicna kuharica ne boš postala, škoditi ti pa tudi ne morejo. Vseeno pa le razmisli, ali boš vrgla čez ramo recimo 30 evrov, da te bodo naučili narediti Sacher torto - ki je, mimogrede - ena najbolj enostavnih tort sploh, z jasno napisanim receptom si jo sposobna narediti sama že zdaj. Podobno velja za jabolčni zavitek, no, za testo je treba malo občutka, ampak več kot trije poskusi tudi pri najbolj bukovih niso potrebni. Tečaje kuhanja vsake toliko čas prirejajo tudi na biotehniškem izobraževalnem centru v ljubljani, po domače kuharski šoli (ravno včeraj si enega zamudila). Pobrskaj torej, informacij je dovolj.
Izkaži se torej. Pa veliko sreče!
Sonja
.
murnik
