19. apr 2005 10:57
Hoj!
Ker je čas špargljev, se tudi jaz še enkrat oglašam, čeprav se z njimi srečujem šele zadnjih 8 let, odkar hodim po vikendih na Obalo. V začetku sem začudeno opazovala čudake, ki so aprila lazili po grmovju ali vanj nepremično buljili. Domačini so mi stvari razjasnili, povedali pa so mi tudi, kako divje šparglje pripravljajo: največkrat z jajci, to je jed, ki jo v Istri imenujejo fritaja. Fritaj je nešteto, saj lahko različno zelenjavo, lahko pa tudi pršut, gobe, mešanico vsega... podušimo na olivnem olju, prelijemo s stepenimi jajci in to je to.
Fritaja z divjimi šparglji torej: na olivnem olju dušimo šparglje tako, kot je napisala Irena19. Ko so mehki, jih zalijemo z jajcem. Irena jih je začinila s česnom in poprom, jaz pa poleg popra dodam nekaj svežih zelišč (timijan, žajbelj, kraški šetraj, zelo se prilega tudi drobnjak itd.). Ker zadnjič ulov ni bil ravno obilen, sem, ko so bili šparglji že nekoliko mehki, dodala še malo regrata, naslednjič bom regrat zamenjala z divjo rukolo, ki je že začela poganjati. Domišljija in občutek za kuhanje sta zelo dobrodošla.
Na Obali pa sem se srečala tudi s pridelovalci špargljev, torej z gojenimi šparglji, iz katerih pripravljam juhe, rižote, odlični pa so tudi marinirani z vinskim kisom (uporabljam domačega refoškovega), domačim olivnim oljem (zame je še vedno olivno, čeprav me tudi izraz "oljčno" ne moti), česnom in peteršiljem. Za juhe in rižote uporabljam v glavnem zelene, za marinirane pa bele šparglje.
Rižota: na olivcu dušim malo čebule, dodam na kolobarčke narezane olupljene šparglje. Ker so spodnji deli trši, jih dušim malo dlje, dodam narezane zgornje dele s cvetki, še malo dušim, dodam riž, premešam, začinim, zalijem z vodo in skuham do mehkega. Da bo rižota nekaj posebnega, priporočam mešanico žit 3 cereali, lahko pa tudi Riso e grano (sedaj se dobi tudi pri nas), ki da res bogat okus. Pri nas samega riža praktično več ne uporabljamo. Prepričana sem, da bodo v tej jedi uživali tudi tisti, ki niso ravno rižoto-feni.
Še eno pomembno opozorilo! Šparglji so leseni, če niso sveži. Že naslednji po nabiranju dan so trši, po nekaj dneh pa neužitni. Lesenost gre od spodaj navzgor, zato del stebla pač zavržemo.
In še nekaj: po špargljih bomo zelo smrdljivo lulali. Nič hudega, saj nam čistijo ledvice, menda raztapljajo ledvične kamne, ampak pretiravati pa z njimi vendarle ne gre!
Malo sem se razpisala, a nisem vam imela namena soliti pameti, le deliti z vami svoje špargljevske izkušnje!
ddarinka
Sporočilo je spremenil(a) ddarinka dne 19. apr 2005 11:01:59