16. feb 2007 14:40
Kolegi in kolegice,
sama sicer nimam posebej veliko izkušenj s hujšanjem (hvala staršem za dobre gene!), sem pa videla, da je kar nekaj mojih znancev in celo sorodnikov, ki so kopirali moje prehranjevalne navade v resnici shujšalo in nekaj se jih celo ni zredilo nazaj.
Ena od uspešnih pristopov je očiščevalna dieta z grozdjem (ki se je lahko lotijo vsi, ki nimajo sladkorne) in gre približno tako, da kake štiri dni do enega tedna ješ grozdje in piješ vodo in če te ima, da bi kaj jedel, ješ rozine. To dieto prakticiram vsako poletje in se lepo prečistim. Dva dni se sicer malo motiviram, potem se pa ni več treba, ker se tretji dan začne organizem čistiti (si malo več na vecejki), ni pa vmes občutka lakote (ker se lahko ves čas hraniš, samo mora biti grozdje). Po enem tednu tega je telo osnovno počiščeno, um je motiviran. S to kuro sta se dva moja frenda lotila Montignaca, sestrična pa se je spopadla z 90.dnevno dieto. So bili vsi navdušeni, skupaj so zbili dol 80 kil in jih niso dobili nazaj.
Druga stvar je zajtrk. To je edini obrok, ki se ga ne sme preskočiti.
Redni ritem prehranjevanja: telo ima rado, če ob kolikor toliko isti uri dobi obrok. Po drugi strani pa telo čisto zmore preskočiti kakšen obrok (razen zajtrka). Kar z drugimi besedami pomeni: če ob določeni uri ne moreš pojesti obroka (služba, sestanek), potem ga ne vleci za dve uri kasneje, ker se bo telo zmedlo - manj se bo mučilo, če bo tisti obrok preskočilo, tako da pride spet v normalni ritem. Kar z drugimi besedami pomeni: če bi telo kosilo ob 13. uri, pa ne more in si prestavimo kosilo za 15.30 - tega kosila do večerje ne bo moglo kvalietno predelati in potem bo tista večerja prišla prezgodaj in se bo hrana tako ali drugače predelala v špeh, namesto da bi se v energijo in mišice. Sama zelo mirno preskočim kosilo, če imam ob moji kosilni uri ravno sestanek - ker v eni uri po tem itak nisem več lačna in brez problema počakam na malico. Poudarjam pa, da to funkcionira ob predpostavki rednega zajtrka. Zajtrka pa se držim kot pijanec plota - še na letališče, če imam jutranji let - si nesem zajtrk in zadnjič sem morala pred kontrolo potnikov popiti cel tekoči jogurt, ker s tekočinami ne smeš na letalo, razen če ni otroška hrana in argument, da smo vsi večni otroci in da je jogurt otroška hrana, policaja nekako ni prepričal....:)
S tem principom je kolegica končno zbila kile, ki so se ji nabrale v nosečnosti (saj poznate tiste "nosečniške kile" ko je otrok že v mali šoli...). Pred tem je štiri leta hujšala in jo-jo nihala, po tem je pa zadevo v enem letu spravila v normalo.
Poslušanje svojega telesa: če je telo kolikor toliko očiščeno (glej pasažo o kuri za očiščenje) in um kolikor toliko motiviran - potem bo telo samo dalo signale, kaj bi jedlo in česa ne - ne glede na to, kaj piše v dieti. Včasih daje telo znake, da bi jedlo čokolado - takrat se lepo poje rebrce čokolade (2 dag) in zadošča. Telo ne bo dajalo znakov, da bi pojedlo 10 dag čokolade naenkrat (ta signal vedno daje um). Včasih daje telo signale, da bi jedlo šnicel. In ga je treba pojesti. In telo tudi vedno da signal, da ima preveč hrane - to je tisto, ko nas vse tišči. Skratka, ne sme se dopustiti, da bi telo dalo takšen signal, ker je treba nehati prej. Če človek vzpostavi lepo komunikacijo s svojim telesom, bo slejkoprej prišel na zdravo težo.
Vendelina jr.