Post

7. apr 2011 9:47

Terakota čestitam ! Jaz nikakor ne morem naredit tega koraka. Verjetno sem preveč zasvojena s hrano.

Lep sončen dan želim !

banana130

7. apr 2011 10:49

banana130 je napisal/a:

Terakota čestitam ! Jaz nikakor ne morem naredit tega koraka. Verjetno sem preveč zasvojena s hrano. Lep sončen dan želim ! banana130

Hvala banana, res dobro dane, pravzaprav komaj čakam, da grem na jesenkega (morda greva pa skupaj)! Drugače pa jaz sem potrebovala dva meseca meditacije o postu. Meditacija zame pomeni jemanje literature v roke, pa veliko odlaganja, pa pozornosti na svojo prehrano in telo in se tudi kar nisem mogla spravit. Dokler me ni pričela grabit tretja gnojna angina zapovrstjo in sem obsedela z receptom za še ene antibiotike v roki ter grlom polnim rezil in sem rekla dovolj. Ko je čas je čas, niti sekunda ne prej. In to je bil pravi čas zame. In še nekaj: šele sedaj razumem kako je bilo vse to razmišljanje, pa odlaganje literature, pa biti nezadovoljna s sabo, da se ne spravim pravzaprav že začetek posta. Skala, ki se razkolje po 100 udarcih tudi 'razume', da je za to odgovornih vseh 99 in ne samo zadnji. Vse dobro želim! Mateja terakota Sporočilo je spremenil(a) terakota dne 07. 2011 10:51

7. apr 2011 11:20

Ja verjetno te more res kaj fanj udart po glavi, da začneš razmišljat drugače in si pospraviš podstrešje. Upam, da mi bo to kmalu uspelo.

banana130

30. okt 2014 17:42

Prebral zanimivo knjigo z naslovom "Past užitka", v katerem avtorja res dobro opisujeta neverjetne pozitivne učinke postenja.

Delim z vami en odlomek oz. resnično zgodbo iz knjige:

Hudo bolni zdravnik
je s postenjem želel narediti samomor, toda po dveh tednih je bil zdrav kot
mladostnik

Henry Tanner je bil zdravnik srednjih let, ki je živel v
Duluthu v Minnesoti, in je leta trpel zaradi revme. Imel je tudi astmo, ki je
kronično motila njegov spanec, ure, ko je bil pokonci, pa je preživel v
nenehnih bolečinah.

Tannerja so učili, da človek lahko brez hrane preživi le

deset dni, in to znanje mu je bila edina uteha. Ni verjel v samomor, zato se je
odločil, da se bo preprosto izstradal do smrti. Toda usoda je imela za doktorja
Tannerja prijetno presenečenje. Peti dan svojega posta je lahko mirno zaspal.
Enajsti dan je poročal, da se počuti »tako dobro kot v mladostniških letih«. V
pričakovanju, da bo kmalu umrl, je prosil svojega kolega, zdravnika doktorja
Moyerja, naj ga pregleda. Doktor je poslušal Tannerjevo zgodbo in je bil
zaprepaden. Tanner se je spominjal, da mu je Moyer rekel: »Moral bi biti na
pragu smrti, toda zagotovo si videti bolje, kot kdajkoli prej, ko sem te
videl.«

narava

30. okt 2014 18:06

Pa si res neumoren, narava.

 

rimljanka

30. okt 2014 18:27

narava... ne ga srat 

SMARTY1

30. okt 2014 19:07

Manjka konec zgodbe - ali je srečen (lep, zdrav,  mrtev doktor Tanner) ali tragičen (po dveh mesecih zdravega življenja je zmlatil bedrce)?

Sonja

3. nov 2014 11:41

Če bi bilo to tako enostavno, bi bili vsi zdravi, zdravniki pa na zavodu... ;)

Lopatka

3. nov 2014 17:42

Vau, Lopatka, bi prosila za nasvet, kako to opravit. Ker meni se zdi daljši post vse prej, kot enostaven (ne fizično, ne psihično, ne zaradi obveznosti, pa tudi kar na pamet, brez znanja o tem, ne vem, če je pametno). Tudi ne poznam prav veliko ljudi, ki so to uspeli... Dokler pa ne probamo, pa ne poznamo rezultatov, a ne?

Sicer pa se tudi zdravniki bavijo s postom in zdravljenjem s prehrano- na privat klinikah in se ni bat za kariere...

4. nov 2014 9:29

Jaz sem s kmetije. Veliko delamo, jemo vse po vrsti, domače in nobenemu nič ne manjka. Ne vem zakaj bi se morala postit... Pač mi to ni blizu in ne razumem takšnega ravnanja. Poleg vseh obveznosti, ki jih zahteva kmetovanje, hodimo tudi v službo (pa ne od 7h - 15h)... Ob takem tempu me post lahko samo na britof spravi.

Lopatka