ločevanje živil 90 dni - 3. del

22. apr 2005 8:32

Pozdravljeni! Tudi jaz sem še tu, sicer manj uspešno, ker nekako ne morem najti prave motivacije, pa vendar se trudim. Upam, da bo kaj bolje. Puhica poglej v svojo beležko. Bajči!

22. apr 2005 8:38

Zoran, na OH dan so sladice. Tudi v tortici je jajce, pa mleko, pa maščoba. Gre samo za to, da poješ nekaj sladkega, da prevaraš telo in sebe.V knjižici je res samo napisano o koščku peciva, pa koščku torte, sladoledu a lahko si izbereš katerikoli posladek. Kot si pri nekaterih prebral, imajo željo po koščku kruha namazanem z marmelado. Po želji. lp Irena

22. apr 2005 8:40

Dobro jutro damice! Kako lep sončen dan je zunaj! Temperatura pa glede na napovedi najbrž res ni prijetna, mi pa še ni uspelo nosu ven pomolit.Sem ta teden oproščena vožnje male v vrtec,tako da si zjutraj vzamem malo časa zase. Tabina, tudi jaz ti želim da se tvoje dete čimprej pozdravi. Se mi pa zdi, da tudi nas otroške bolezni zelo utrudijo. Jaz imam srečo in mi še ni bilo treba biti na bolniški zaradi male. Po eni strani ker je zelo malokrat bolna (moram hitro potrkat!), ko pa je, pa je mojemu zaradi službe lažje biti na bolniški kot meni. Sem pa jaz takrat zelo nezbrana in stalno kokontroliram kako se počui. To so pač naši cukrčki (pa naj bodo že veliki ali pa še mali), za katere res poskušamo narediti vse. Marjanca, res se odpravljam spat bolj pozne ure. Pa ne po svoji volji. Čez dan mi zaradi službe uspe narediti zelo malo, kadar pa imam popoldan prosti čas, pa ga preživim s hčerko. Velikokrat se zvečer ko jo dam spat vležem k njej in zmanjka tudi mene za kakše pol urce. Potem pa priprave za službo za naslednji dan, pa še gospodinjska dela me čakajo. Vstajam pa ob 6-ih, razem kadar ima moj dragi popoldansko, poležimo do 7-ih. Irena, uživaj še na nas na Nizozemskem! Zaradi hrane pa se ne sekiraj preveč. Se boš raje po dopustu malo nazaj držala pa bo vse o.k. Aknirad, tudi meni bi sedaj pasala ena kavica pa imam sadni dan, tako da bom raje malo sadja dala v želodček. Uživajte v sončku! tejčica

22. apr 2005 8:48

Aknirad, kako mi je to znano. Moj 193 cm veliki sin je star 16 let, tako, da sem na istem. Si pa kar sama vzamem lupčka, seveda, ko sva kje sama, v stanovanju. Pa ne sme biti preveč pogosto. In velikokrat se spomnim, kako sva se cartala, ko je bil majhen, kako ljubek otrok je bil. Mož je vedno govoril, da bom iz njega naredila "babo". Pa to ne drži. Otrok mora vedeti, da ga imajo starši radi, le tako se lahko razvije v normalno čuteče bitje, ki zna svoja čustva tudi pokazati. Še sedaj, ko je toliko star mu zelo pogosto rečem: "Otrok moj, a ti sploh veš, kako rada te imam in kako srečna sem, da te imam ?" In na obrazu vidim, da mu je všeč, da je vesel, da je tako. Redko ga kličem po imenu. Kličem ga Sonce, saj je po smrti moža res moje sonce, ki mi je pomagal preživeti to grozo. In mogoče sva tudi zato bolj povezana. Aknirad, zelo mi je žal, da imaš take težave pri iskanju službe. Si pa res lahko ponosna nase, da te to ni spravilo na tla, dokaz česar je ta dieta, s katero želiš narediti nekaj dobrega zase. Prepričana sem, da se bo tudi s službo dobro končalo, ampak očitno "še nisi na vrsti". Zatorej Tabina, izkoristi ves čas, ki ga imaš s to tvojo pikico, pa tudi, ko je zdrava, ker šele potem ko zrastejo, človek spozna, kako je čas minljiv in vse, kar zamudimo, ne moremo vrniti nikoli več. Pri otrocih je to še bolj izrazito. marjanca45

22. apr 2005 8:51

Bessybori, zdrži z nami! Pomisli kako noro dobro se boš počutila po izgubljenih kilogramih. Pa s kakšnim veseljem boš poleti dala kopalke nase. To ti je sigurno motivacija. Jaz sem vedno odlašala z odhodom na plažo prav zaradi moje podobe v kopalkah. Zaradi tega pa je bila prikrajšana še hčerka, ki je bila zaradi tega malo na plaži. Sem na obali, pa so dopustniki več v morju kot pa jaz. Tudi ta kriza bo šla mimo, potem pa boš ponosna nase! Držimo skupaj! tejčica

22. apr 2005 9:10

Ojla! Jaz sem pa danes na mesu.Njami....Pripravila si bom čevapčiče z obilo zelenjave. Včerajšnji vodni dan je uspel, sem tudi dosti športala. Marjetka cvetka, rada bi ti samo povedala, da je bolje da ne pretiravaš s kolebnico, jaz sem namreč pred dieto skakala in si skoraj poškodovala kolena.Tako da to raje prišparaj....Priporočam kak badminton, ali podobnega. Mene pa nekaj zanima.... Včeraj sem imela vodni dan, cel dan se nisem pregrešila-sem raje športala. Zdaj pa sem videla na tehtnici le pol kg manj. Kar se mi zdi čudno...Mislite, da sem kaj na mišicah pridobila in se je to izravnalo?! Lep pozdrav vsem, Tina Tinqa

22. apr 2005 9:40

Bravo Tinqa za uspešen vodni dan. Pa da si imela še energijo za rekreacijo ob sami vodi !?! Superca si! Jaz sem v prejšnji rundi dala skozi 2 vodna dneva, pa nisem pri obeh enako izgubila. Prvič več, drugič manj. Najpomembnejše pri vodnem dnevu je, da se telo sčisti in to je tebi prav gotovo uspelo. Pa tudi tvoja razlaga drži. Če se med dieto veliko rekreiramo, pridobimo na mišični masi, ki pa je težja od "špeha". Torej ni tako veliko število izgubljenih kg, se pa zato veliko bolj spremeni oblika telesa. Ti kar pridno telovadi naprej. Ko bi se še mene te besede prijele. V tej drugi rundi nisem še niti enkrat telovadila! Bo vse viselo z mene, če bom še naprej tako lena! tejčica Sporočilo je spremenil(a) tejčica dne 22. apr 2005 09:41:31

22. apr 2005 9:41

Tejčica, hvala za tvoje besede. Veš, saj sem še vedno z vami-nami. Pa vendar me včasih premami in je to močneje. Saj res, da smo samo ljudje, a meni to vseeno ne pomaga. Npr. imela sem sadni dan, pa sem celi dan pazila kaj in koliko sem jedla, zvečer pa se nisem mogla premagat in sem pojedla sendvič. Seveda, mi je bilo potem žal. In ko sem ga jedla, sem sama sebe prepričevala da ne bi smela, pa sem ga kljub temu pojedla do konca. In včeraj, tudi. Imela sem škrobni dan, in sem doma skuhala gobovo juho in pire krompir. Zjutraj sem v službi jedla dve hruški, ob dvanajstih sem pojedla eno malo rezino polnozrnatega kruha, ker nisem imela drugega pri roki in nisem imela časa, da bi šla jest, ob petih pa sem potem doma pojedla krožnik gobove juhe in pire krompir. Pa bi bilo to vse vredu, če bi ostalo pri tem. Bilo mi je tako dobro, da sem si še dodatno naložila in pojedla. Seveda je bilo preveč. Sedaj mi je žal. Morala se bom nekako prepričati, da se bom striktno držala pravil. Saj ko se navadiš gre. Vem iz prvega kroga. Ampak je res, da takrat sploh nisem imela teh težav. Sedaj pa se nekako ne morem zdisciplinirat.No pa sem se razpisala. Upam, da bo bolje. Bajči!

22. apr 2005 9:45

marjanca, tvoje pisanje mi je mravljince pognalo po telesu.... zdaj vem, zakaj ob branju tvojih vrstic čutim toliko pozitivne energije. neko karizmo imaš... hvala vsem, na srečo ni nič tako kritičnega, kot sama vidim..otroci so žilavi, saj bo kmalu bolje. škrlatinko ima. bom skušala po hitrem postopku nazaj k njej... sicer pa..ja res hitro odraščajo. moja tevčja je stara 7 let, pa ima včasih tako odrasle izjave. sem ji zadnjič ravno rekla, da jo vsak dan mečkam zato, ker se kmalu ne bo več pustila. je rekla,d atudi ko bo poročena, bo prišla k meni, pa bo ona mene cartala :) bom ji nekam napisala tole, da ko bo imela pubertetniške prevale ji pokažem ;) kar bo zgleda hitreje kot pričakujem.... vipercat, si mi na žulj stopila :) nisem sicer obupala, ampak nisem pa pridna.... sploh ne. verjamem pa, da bo jutrri bolje. in to vsak dan :) kar se iskanja služb tiče...je tudi meni znano. pred 2 letoma sem shujšala prav v obdobju, ko sem bila 4 mesece brez zaposlitve. ma časi res niso rožnati.... in drži, da z manj kilogrami pridobimo samozavest, ta pa je še kako potrebna in jo bodoči deldoajalec takoj opazi... vsaj iz lastnih izkušenj lahko tako rečem. tabina

22. apr 2005 9:45

Jutro! Hvala za ta klepet ob kavi! Res sem ga pogrešala. Marjanca 45 po tvojih besedah sklepam, da si dobra mama. Tudi moja mama mi še velikokrat izreče tisti stavek "Otrok moj, a ti sploh veš, kako rada te imam in kako srečna sem, da te imam ?" Pa tudi za lupčka se mora kar potrudit glede na mojih 180 in bratovih 190 cm, ona jih ima samo 160 cm in bi mogla pručko zraven nosit. Je pa zanimiva kako pride do naju in naju pocuka za rokav, kot kakšen majhen otrok in moli lupčka. Le gdo bi se lahko upiral temu milemu pogledu, polnemu ljubezni in hrepenenja.... Sem dobila kar solzne oči, Pri nas pa je situacija obrnjana zbolele je mama, jo grem kar poklicat kako je. Potem pa v službo. Uživajte v sončku. Lp. ROžica. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.