ločevanje živil 90 dni - 3. del

3. mar 2005 14:21

HOJLA! Kot kaže, bo danes slab dan. Že pri kosilu je bila VELIKA KRIZA. Našim sem naredila špagete z rakci in smetano. To je tako tako zelo zelo odličao, da sem komaj skuhala brez da bi kaj romalo v usta. Sebi pa rižot z radičem. Roko na srce. Jaz kaj tako OGABNEGA še nisem jedla v življenju. Saj videz me ne moti, ker nikoli ne gledam na izgled hrane. Ampak ta grenak okus. FUJ FUJ FUJ. Potem pa sem jedla solato s fižolom, pa seveda 6 rakcev in 3 špagete. In sedaj, ko sem se pregrešila sem zelo zelo zelo slabe volje. Pa še za večerjo ne vem kaj bom jedla. Rižota sigurno ne. Saj sem ga že za kosilo samo 2 žlici. BLJEK. Kaj naj zdaj naredim. Pa tako sem lačna. Verjetno bom popoldne kr mal sadja pa bo. Za večerjo pa spet mal solatke. Nastja1 - pridruži se nam. Boš videla kako je z nami fino. Ko ti zmanka motivacije sam uletiš, kaj potarnaš (tukaj lahko, pa še potolažit te ima kdo), pa svoje veselje ob izgubi kg-jev boš delila z nami. Daj začni v ponedeljek. Itak pa lahko ješ tako zelo zelo dobro hrano. Če kuhaš kosila, to ni problem. Skuhaš normalno, sama pa poješ kar tisti dan lahko. Meni se zdi ful kul. No ja včasih mal pogrešim. Pa nisem edina. Ampak taki smo. Kljub malim napakam pa nam bo sigurno uspelo. Čakam, da se pridružiš. Zdej grem pa delat. Vas pridem pogledat potem po 11 uri zvečer, ko pridem domov. Lep dan želim!

3. mar 2005 15:11

Zdravo. Nastja1, izgovori so samo v tvoji glavi. Tako da sploh ne dvomim, glede na to kaj vse so ti že punce napisale, da v ponedeljek ne bi pričela. Če imaš še kakšno vprašanje, pa kar na dan z njim. Dobrodošla med hujšaricami. Morska medvedka, a te lahko vprašam, keteri radič si uporabila ker je to zelo pomembno. Ker jaz sem si tudi že to pripravila in mi je bilo odlično, čeprav sem bila malo skeptična na začetku. Pa še ena "finta", ki me jo je naučila moja mami... Ko radič narežem, nanj nalijem vodo in ji dodam žlico-dve sladkorja in tako se izgubi grenak okus potrebno je samo pustiti nekaj časa (5-10 min). Lp, maychi

3. mar 2005 15:39

... in dobimo OH radič :) Darchy

3. mar 2005 15:48

No, pa se javlja ena čisto poklapana vaša sotrpinka. Današnji dan je zame ena velika katastrofa (pa smo šele na polovici)!!! Imam Š dan in sem si za kosilo nameravala pripravit pečen krompir in dušene bučke. Sem velika krompirjevka in vedno težko čakam ta dan. Sem bila danes doma in se me je kar naprej lotevala lakota. Že sadje sem dopoldan 2x jedla, pa se mi to še nikol ni zgodil (razen seveda na sadni dan). Pol je šlo pa vame kar vse povrsti. Najprej sem pojedla polnozrnato žemljico namazano s sirčkom, potem nekaj čokoldanih politank, pa še malo belega kruha z ementalcem, pa vrstico Milke z lešniki, za konec pa 2 liziki Sploh ne vem kaj me je popadlo. Nisem in nisem se mogla ustavit. Sedaj se počutim tako krivo, pa še vse me tišči. Sem se pa kaznovala tako, da danes do konca dneva in jutri na OH dan jem samo sadej. Sladic je bilo že danes dovolj in ni treba da se zastrupljam še jutri. V soboto pa imam že tako ali tako sadni dan in upam da se v teh dneh oddolžim mojemu telesu za današnjo požrtijo. No, jaz sem pojedla danes toliko sladkega da je blo dovolj tudi za vas. Upam da imate boljši dan. tejčica

3. mar 2005 15:57

Punce pozdravljene, Komaj utegnem še kaj pogledat sem gor in ko se spravim za pet minut, moram najprej prebirati vsaj pol ure ko pa toliko napišete. Nastja, punce so ti prima napisale: odloči si in vsak naslednji korak je veliko lažji. Najbolj važna pa je seveda ravno odločitev: DANES ZAČNEM. Verjemi, vse smo se ubadale s temi ponedeljki. Sama sem ponavadi celo zdržala do četrtka. V četrtek zvečer pa sem si dala duška in potem do naslednjega ponedeljka pojedla vse kar je bilo pri hiši, drugače pa sem spekla ali pa kupila pregrešno mastne in redilne stvari. Nikar ne misli, da si samo ti tako šibka. Vse smo si nekako podobne in vse izmed nas smo končno zbrale voljo in se lotile hujšanja. Nekatere z 5, druge pa 50 kilami viška. Razlike med nami ni nobene in vse imamo isti cilj: SHUJŠATI! Vidiš Nastja, komaj čakamo, da se nam pridružiš. Še eno bi rekla glede fovšije naše okolice. Meni doma vsi strašno pomagajo in mi stojijo ob strani. Edino oče meni, da bi lahko nehala hujšat, saj mora imeti moški kje kaj prijeti. V službi je situacija seveda drugačna. Najprej sploh nisem povedala in to je bila napaka. Ko sem se končno opogumila, je bilo veliko pripomb in norčevanja. Zdaj opažam, da to nikogar ne gane več, res pa je, da se moram na poslovnih kosilih ali večerjah obnašati normalno, kot pravi moj direktor. Tam se pač ne morem preveč kapricirati, ker je vzdušje pri takšnih priložnostih zelo pomembno. Predvsem je pomembno, da sodelujem, se pravi tudi pijem vino. Ponavadi to speljem brez problema, sploh če je B dan, včasih se opravičim, da me boli glava ali kaj podobnega, včasih pa pač ne gre drugače in se moram pregrešiti. K sreči veliko takšnih večerij v tem ponovoletnem času ni bilo!!! Opazila pa sem, da me v službi nihče ne pohvali, da sem shujšala, kljub temu, da se mi že lepo vidi. Verjamem, da moški del tega ne opazi, ženske pa smo pač ena drugi ženska :o). Ne bom rekla, da je to ravno fovšija, saj so okoli mene vse lepo grajene, mislim da gre samo za značaj žensk. Ravno zadnjič je prišla v službo neka gospa, ki jo dobro poznam in me je vpričo sodelavk pohvalila kako lepo sem shujšala. Nobena od sodelavk ni komentirala, niti kasneje ko smo bile same ne. Pa si mislim, nič hudega, saj ne živim od njihovih pohval! Ker me strašno priganja delo, moram kar nehat. Tudi zvečer imam še en sestanek. Sem pa pridna, danes sem jedla solato s krompirjem in upam, da mi bo uspelo večerjo pojesti pred sestankom, drugače bom pa brez. Punce, hujšamo v prvi vrsti zase ... da se bomo me lepše počutile, da nas bodo pohvalili tisti, ki so nam blizu, da bomo oblekle tisto česar si že dolgo želimo in tukaj smo, da ena drugo tudi pohvalimo. Torej, vse ste prave ASice in kar tako naprej. Laufam na delo dijoooooooooooo Marina5

3. mar 2005 16:42

Marina5, prav žalostno je slišati, da moraš biti cel dan v takem okolju in s takimi sodelavci. Saj je res, da ne živiš od njihovih pohval, ampak da si niste niti toliko blizu.... Kar zmrazi me. Pri nas si s sodelavkami delimo marsikatero radost. In prav vse mi privoščijo vse izgubljene kile in me bodrijo še za nadaljnje. Pa en lep pozdravček, Patricija

3. mar 2005 16:55

Marina5, brez skrbi, tudi moški opazijo. Ampak so tiho, ali pa pokomentirajo to s sodelavci. Tako kot počnejo tvoje sodelavke. Opazijo in komentirajo med seboj - zakaj te nobena ne pohvali? Kot si že sama ugotovila, preprosto iz zavisti. Morda pa si celo mislijo, da bi tudi one to zmogle, eč bi bilo treba in da to ni nič takega, ampak verjemi, če niso tok karakter, da bi vsaj rekle, a ti pa hujšaš? Se ti že fajn pozna... potem tudi tak karakter niso, da bi obvladale samodisciplino tako, kot jo obvladaš ti. res butasto, ampak tak je naš slovenski svet. Vedno pa z veseljem preberem tvoje prispevke, ker me tako motivirajo, da si rečem, saj bo... morda ne takoj, ampak BO! Darchy

3. mar 2005 17:00

Aja, pa še glede pohval - prav imaš , pomembne so pohvale tistih, ki ti v življenju nekaj pomenijo in ti stojijo ob strani. Saj veš, kaj pravijo, prijatelja spoznaš v "nesreči" (čeprav se temu ne bi moglo reči nesreča, ampak preizkus samega sebe. človek pa vseeno potrebuje oporo). Če pa direktor spoštuej tvojo odločitev je pa to itak najbojše, saj je on glavni - lahko se zaneseš, da se bo potegnil zate, če bi bila kaka kriza.Preklaste dsodelavke, pa, kot že rečeno, itak sploh ne vedo kaj prestajaš. Naj si mislijo, akr si hočejo. Verjetno so zafrustrirane ali pa prenapihnjene. Ti si pa vesela in srečna in LEPA! Darchy

3. mar 2005 18:26

Nastja1, kaj naj sploh še dodam ko pa so vse pred mano ti lepo povedale. "pospravi" si v glavi in dobrodošla v ponedeljek. Jaz mislim da je še vedno ponedeljek najboljši za začet. Vsak začetek je težek, prvih 14 dni sem mela js tud krizo, pol pa na vago stopiš in vidiš prve rezultate, ti dvigne samozavest in si na konju in greš z veseljem naprej. Do ponedeljka pa se najej stvari, ki jih potem vsaj tri mesece ne boš smela. Vsaj jaz sem tako naredila. Najbolj mi je bilo hudo, ker sem vedela, da polnjene paprike ne bom smela in sem se jo pred tistim ponedeljkom pač najedla in jo pol nisem nič pogrešala. Prvič po dieti(po enem mesecu in pol) sem jo jedla ta teden in verjemi, da je prej sploh nisem pogrešala. Tako, dosti litanij, začni "pospravljati" in v ponedeljek ŠTART!!!! Marina5, ja na žalost s(m)o slovenci znani kot fovšljiv narod in ti si temu priča. Ne se sekirat, važno je da maš doma podporo in da maš nas ki te bodrimo in hvalimo za uspehe. Kar veselo naprej!!!! kokos

4. mar 2005 8:58

Ojla, punce, kje pa ste? Upam, da vas ni preveč zasulo al pa da niste včeraj tako grešile kot sem jest. Ne znam si čist dobr razložit, ampak danes sem polna pozitivne energije (najbrž je to še posledica tiste, ki je včeraj praplavila tale naš forum) in se že veselim današnjega izrednega sadnega dne, namesto OH, kajpak. Včeraj sem na Š dan kako uro po kosilu napadla napolitanke, potem pa sem si privoščila še kajzarice z marmelado, za zaključek pa še 70% čokolado. Telovadila pa seveda nisem! Pa niti nimam slabe vesti! Pa tud na možička, ki mi je z napolitankami naredil lušte, nisem nič jezna. Zjutraj sem se zbudila dobre volje in sploh nisem čutila tistih dodatnih dek oz. kar kile, ki sem jo pridelala včeraj. Da vam povem, malo sem bila pod vtisom uvodnika iz prejšnje One, ki ste ga omenjale par dni nazaj in sem si rekla, da bom pač pojedla par napolitank, potem pa konec, saj zdaj sem pa že toliko močna, da bom znala prav čas nehat. Ma ja, nič ni bilo iz tega, no pa saj sem vam že povedala. Zdajle že pridno pijem vodo in obiskujem WC, imam občutek, da bo vse včerajšnje pregrehe kmalu odplaknilo. Danes popoldne mi morda končno uspe obiskat knjižnjico, potem pa en Marjančin krog pa bo. Komaj že čakam! Zdaj pa hitim delat, mam tolk v planu za danes, da ne gre drugače. Punce (tud fantje, če ste kje), s polno paro v nove zmage naprej! Pa oglaste se kaj, no! Encijan