ločevanje živil 90 dni - 3. del

6. maj 2005 0:05

Hojla! Da se še jaz ponovno malo javim. Sem bila včeraj in danes tako leteča, da se mi ni uspelo nič javit. Sem parkrat skočila na forum in vas spremljala, za pisanje pa je zmanjkalo moči. Včeraj sem imela sadni dan in sem imela komaj čas jesti. Dvakrat sem sadje kar med vožnjo v avtu zmazala. K sreči sem bila čez dan pol urce tudi doma in sem si pripravila za kosilo paradižnikovo solato s čebulo. Se mi je pa prvič zgodilo, da me je zaradi čebule bolela glava! A se je to že kateri zgodilo? No, danes pa sem končno prišla do konkretne hrane (v torek sem namesto OH imela vodo) pa sem pozabila dati meso iz skrinje. Sem si potem kar kupila piščančji file in si ga popekla. Katastrofa! Kot gumica. Bolj sem ga žvečila, več ga je bilo. Sem se takoj spomnila zakaj že par let nisem kupila piščanca ampak jem samo domače. Zraven sem si za kosilo še zdušila papriko, za večerjo pa bučke. Vsaj to je bilo dobro. Pa spet sem danes pozabila na belo kavo!?! Samo eno sem uspela spit. Jutri pa končno spet moj Š dan. Se pripravljam da bi se enkrat odpovedala krompirju in bi pojedla tisti prebranec ,ki me že toliko časa čaka v hladilniku. Imam malo piksno. Ali je to preveč za kosilo oziroma za večerjo? Ali se je samostojno ali s kakšno prilogo? Moram pa povedati, da sem si prav za prebranec kupila manjšo skledico za v pečico, imam namreč samo večje za narastek. Dovolj za danes, ker mi že oči skupaj padajo. Pa še moj se spet pritožuje, da gre vedno sam spat! Lahko noč, jutri pa upam da se vam pridružim na kofetkanju. tejčica

6. maj 2005 7:02

Dobro jutro, rožice ! Sem hotela pisati že včeraj zvečer doma, pa je računalnik totalno zablokiral, tako, da je sin rabil kar nekaj ur, da ga je pošlihtal, potem pa sem bila preveč jezna in sem šla raje spat. Želela sem vam namreč napisati nekaj o hoji, kar sem prebrala v Večeru ( spomnila sem se namreč na nekoga, ki se je na forumu predstavil kot expert in potem smo brali o hoji pa o penzionistih itd.). Piše takole: " Po zadnjih raziskavah, ki so jih opravili na Fakulteti za šport v Ljubljani, sodi hoja med najbolj priljubljene telesne dejavnosti Slovencev.... Je preprosto, naravno gibanje. Hoja ima celo nekaj prednosti pred tekom. Zdravniki jo namreč priporočajo ljudem, ki niso najboljšega zdravja, ki imajo težave z odvečnimi kilogrami, vsekakor pa tisti, ki se premalo gibajo... Če hodimo 5x na teden, bomo že po dobrem mesecu dni pridobili zadovoljivo telesno kondicijo in utrdili mišice na nogah in zadnjici. Med hojo namreč najbolj krepimo tiste mišice, ki so zaradi dolgotrajnega sedenja postale mlahave....V eni uri živahne hoje porabimo približno 400 kalorij. Seveda je priporočljivo tudi s hojo pričeti postopoma. Če smo dolgo počivali, bodo za začetek dovolj kratki sprehodi ( do 15 minut) vsaj 3x na teden. Hitrost povečujemo v skladu s počutjem, gibanje naj bo čimbolj naravno, pri tem pa je potrebno paziti tudi na pravilno telesno držo. " No, torej le ni tako neučinkovita. Zatorej, pot pod noge, pa kakšna znojna kapljica po hrbtu in bodo šle kalorije dol. Jaz hodim tako hitro, da pridem domov zelo preznojena in sem potem samo še za pod tuš. Res pa je, da ne hodim ves čas enako hitro. Na začetku malo počasneje, potem pa 50 minut na ful, koliko se le da. Zadnjih 10 minut spet malo počasneje, da se ohladim. marjanca45

6. maj 2005 7:18

Tejčica, jaz prebranac jem vedno s kakršnokoli solato. Mislim, da ta mala piksna ni preveč, vsaj glede na to, kakšno veliko količino ga pojem jaz. Ampak enostavno ne morem nehati. Si ga pa moram zamrzniti manjše količine, ker so te še od časa, ko sem enako jedla še zvečer. Tako sem včeraj skoraj počila od njega. Je pa orgastično dober in ga nikoli ne kupim. Enkrat si ga pripravim večjo količino in zamrznem, potem pa le pogrejem. Dober tek ! marjanca45

6. maj 2005 7:42

dobro jutro po dolgo časa... nisem se oglasila, dokler nisem spucala svojega podstrešja. in zdaj upam, d asem ga in da ni ostala kakšna pajčevina neodločnosti. kakorkoli, brala sem vas sproti, pri vseh vaših spovedih me je kar stiskalo pri srcu- a veste da zmorete več odkritosrčnosti in poštenosti, kot je je sploh pričakovati za celo Slovenijo skupaj?? enostavno se mi je zdelo, da sem prešibka, premalo karakterna, da bi si sploh dovolila kaj reči zraven. hujšam odkar se zavedam same sebe, skoraj. starši so me skozi opominjali, naj pazim kaj jem, tako da se je dietni sistem kot nočna mora zalezel v moje pore. marsikaj sem sprobala, pa ni bilo pretirane volje. najbrž zato, ker sem vedela, da nikdar ne bom kot cindy crawford, pa najbrž tudi kot šerbi ne... najbrž. sem ena tistih, ki so malo bolj zalite, hruškasta; za katero govorijo, da ne vejo zakaj bi morala hujšat, za hrbtom pa se zna zgodit, da kdo pripomni, poglej kako se je spet zredila... pa mi to ni VEČ tako pomembno. Ko se počutim dobro v svojem telesu, mi to ne pride do živega. In zato hujšam. Je pa res, da sem ničkolikokrat bila priča izobčevanju močnejših, še posebej v osnovnih šolah. Na srečo sem karakterno takšna, da sem se spoprijateljila pra z njimi, čeprav sem sodila v tisto t.i. prevladovalno skupino. In reči moram, da so prav ti ljudje bili najboljša družba. Ko so bili sprejeti v družbo, so bili najbolj zabavni, najbolj odkritosrčni, nikdar hudobni. Tako vzgajam tudi svoja otroka. Preveč boleče je takšno izobčevanje v mladih letih, pa tako malo je potrebno, da tega ne bi bilo toliko. spet me je odneslo. Samo to sem hotela dodati, fenomenalne ste. Še sem z vami. Lep sončen dan in obilo dobre volje. tabina

6. maj 2005 8:09

Tabina, ti kar ostani z nami. Pogledala sem tvojo starost in tako mlada si še, da boš v življenju potrebovala še ogromno energije za vse, kar te še čaka. Družina te potrebuje celo, zato se splača potruditi, da se človek dobro počuti v svoji koži. Če boš ti srečna, bodo srečni vsi okoli tebe. Zato res ostani z nami. Tudi jaz sem bila vedno med močnejšimi, sem pa bila vedno veseljak in čagator, tako, da so me vedno vsi sprejeli. Sem pa kljub temu marsikaj slišala in mi tudi ni bilo vseeno. Res je, da mi malo bolj obloženi imamo po eni strani bolj debelo kožo, po drugi strani pa zelo ranljivi. Ni druge milosti, kot da se spravimo pokonci na kakšen koli način in to, kar počnemo mi, je po moje prava pot. In ti lepo ostani z nami in skupaj bomo prišli do cilja. Ne cagaj, Štajerka !!!!! Drži se !!! Danes je petek, dan za metek, rečemo pri nas. marjanca45

6. maj 2005 8:18

lep pozdrav ne morem verjeti kaj se vam je ze vse zgodilo!?! meni se na sreco ni nikoli zgodilo kaj takega pa zdej ne vem a to zato ker sem ze po naravi taka da ce meni eden nekaj grdega jaz njemu trikrat nazaj. moj nasvet je punce ne se pustit. ja sej verjetno z prijaznostjo dalec prides ampak jaz nimam zivcev za to. ce bo meni eden kaksen komentar dal bom gledala na to da ga bom hitro vrnila in naslednic bo prekleto pomislil ce ga bo dal se enkrat. no kar se tice tabele, smrketa malenkost. jaz se rada ukvarjam s takimi stvrmi, zato se mi ni ptrebno zahvaljevat. vi samo pridno nafaljujte tako in upam da se kmalu spoznamo tudi osebno, saj bi res rada videla kdo so tako mocne in stabilne osebe, kot ste ve!!!!!!!!!!!!! vipercat

6. maj 2005 8:30

Zdaj sem se spomnila na sošolca s faksa, s katerim sva pogosto hodila skupaj na avtobus. Vedno mi je rekel: "Marjanca, se greš z mano odkotalit na kolodvor ?" In sem se odkotalila z njim. In vedno sem se kotalila tako hitro, da me je komaj dohajal. Prav rada bi videla, da bi me videl sedaj. Ne vem, kdo bi se kotalil sedaj. Jaz prav gotovo ne. marjanca45

6. maj 2005 8:54

marjanca- joj sem se nasmejala. seveda ostajam z vami, tako ali drugače. samo to naj še dodam- ljudje v 20. stol so pač po naravi zajedljivi, iščemo v glavnem napake in le redki znamo tudi kaj pohvaliti. Pri močnejših je pač najlaže reči nekaj na račun njihove teže, pogosto je to tudi edina njihova hiba...za razliko od ostalih. koliko lažje in realneje bi se bilo spotakniti ob notranje karakteristike ljudi, ne ob zunanji izgled. A kaj ko je za kaj takega potrebno bistveno več pameti, opazovanj- opazke na račun izgleda so tiski nizki udarci, ki jih da najlažje celo najbolj neumen. Otročje lahko. A neprimerno celo za otroke. Vsekakor pa vsakega doleti kakšna na račun izgleda.Svoj čas sem imela najvčeji in najbolj opazen del svojega telesa pod hrbtom. Rit kot TV ekran (velikosti ki si ga seveda želijo vsi- ekrana mislim). No, od kar pozna 3 MD temu zdaleč ni več tako in na račun svoje tazadnje že dolgo nisem nič slišala. Pred tem, kot otrok pa so letele opazke na račun mojih polnih ustnic, da jih imam kot sova, so mi govorili v nižjih razredih OŠ. Saj ne rabim napisat da se je v višjih razredih to spremenilo? Haha, punce, vse bo enkrat moderno. tudi barbike bodo iz mode. tabina aja, še to sem pozabila. Ravnokar sem dobila sporočilo od neckermanna, da me na pošti čaka moja digitalna tehtnica, ko ravno teče tema o tem. Stane 7 jurčkov (tam nekje) in meri tudi maščobe, kakorkoli bi mi to naj koristilo. Kako je kaj moje zadovoljstvo pa vam javim ko jo stestiram.... Sporočilo je spremenil(a) tabina dne 06. maj 2005 08:59:55

6. maj 2005 9:30

Bok! Rabim kar nekaj časa, da pridem na tekoče. Evo, zdaj sem prebrala vse. Ravno zadnjič sem nekaj nazaj iskala na forumu, pa sem našla pojasnilo EXPERTA. Kot pravi Marjanca45 nam je res dotični/a razlagal, da je hoja za upokojence. Tudi jaz sem prebrala, da je hoja edino pravo naravno gibanje človeka. Če pa prestaviš prestavo, se pa pošteno spotiš. Mislim, da je bilo v istem članku tudi napisano, da tudi tek ni za vsakogar. Saj je lepo gledat Barbiko ali pa Kena, v lepem dresu, s slušalkami na ušesih, kako športata. Ne žalim nikogar. Komur to paše, kar naj. Zase vem, da moji sklepi ne bi bili preveč hvaležni, vsaj zaenkrat ne. Vse ob svojem času in letom in kondiciji primerno. Vidim, da ima vsaka izmed nas neko travmo iz preteklosti. Punce, super ste. Hvala Bogu, da se lahko odkrito pogovorimo in si s tem dajamo vzpodbudo in nam to ojača našo samozavest. Danes, ko sem stopila na tehtnico, sem skoraj zavriskala. Toliko kil nisem imela že kakšnih 5 let. Ne morem vam povedat, kako sem bila vesela. Ker ne spadam med prav visoke (165), se mi kile še bolj poznajo. Res bom morala zamenjat vago. Ta moja je obupna. Kar povprečje več tehtanj zračunam. Verjemite, vesela sem pa tudi za vsako izgubljeno kilo katerekoli od vas. Vem, kako težko so izgubljene in kakšno veselje izgubljene kile naredijo. Imejte se lepo! Gobica

6. maj 2005 10:14

Dobro jutro drage, Ravno sem prebrala vsa vaša sporočila. Sarica: Tvoje misli so globoke. Res, hrana zelo dobro uspava in jaz, ko sem sita, kar otopim. Potem več ne čutim bolečine - ampak realno stanje se pa tudi nič ne izboljša. Pravijo, da je bolečina znak, da je potrebno nekaj spremeniti. Torej če jo otopim, potem mi ni treba nič spremeniti - in ostajam v istem - kar pomeni, da bo spet bolelo in da bom spet morala bolečino ublažiti (spet hrana). Tako, da moram v bistvu se soočiti s tem, da so v mojem življenju potrebne spremembe in da se moram zato potruditi in jih narediti, če hočem iti v življenju naprej, ne pa ostajati vedno v istem dreku. Tako razmišljam. Upam, da sem s tole našo dieto že naredila prvi korak k spremembam. Včeraj sem šla na odlično sacherjevo torto - kako sem uživala. Potem sem šla na aerobiko in ko sem prišla domov, sem si naredila še solato iz kumar in paradižnika in pojedla še pol višnjevega zavitka - nisem mogla celega. Danes sem šla zjutraj s kolesom v službo (6 km v eno smer) in zdaj se borim s prvim sadnim dnem. Kakšni nasveti? Zaenkrat sem jedla grozdje za zajtrk. Za kosilo imam eno jabolko in ne vem če bi šla raje po kakšno banano ali kaj takega bolj konkretnega. Ali lahko jem tudi suho sadje? Sončkast pozdrav vsem :) in naj vam bo dieta lahka. mala mucica