Kupim knjigo Sončna kuhinja, ki je izšla pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjsta l. 1988. V knjigi so recepti o testeninah, pizzah....
sutar
Kupim knjigo Sončna kuhinja, ki je izšla pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjsta l. 1988. V knjigi so recepti o testeninah, pizzah....
sutar
7. mar 2005 12:09
Jaz jo imam, točno to knjigo. Če vas še zanima, sporočite. Mamamia mamamia
7. mar 2005 12:44
Po tej knjigi sem pred časom povpraševala pri Vale - Novak in so mi zatrdili, da bo letos izšla v ponatisu. Jaz jo tudi komaj čakam. LP
7. mar 2005 14:53
No ja, to je ena redkih knjig, ki me potem, ko mi je bila všeč že na pogled in sem jo zato tudi kupila, ni navdušila. Včeraj sem jo znova prelistala in recepti so res super in vse, ampak nekako mi ni napisana na kožo. Morda zato, ker testenin nikoli ne dalam sama, tudi testo za pizzo bolj redko mesim doma, kaj vem. Zato je tudi edina z moje police, ki bi jo lahko pogrešala. Mamamia mamamia
7. mar 2005 15:32
Mamamia, kakor opažam imaš doma res pravo zakladnico kuharskih knjig. Katera ti je najljubša? Jaz jih sicer nimam toliko, mi je pa zelo pri srcu Osnovna kuharija in prvi trije Jamieji. Tudi sama s potovanj, raje kot spominke, prinesem kuharske knjige! LP === Darja
7. mar 2005 16:32
Moja Sončna kuhinja je popacana že na mnogih mestih, ker je zelo veliko uporabljam. Recepti, ki razveseljujejo moje telo in duha. mimika
7. mar 2005 17:18
d., poleg številnih lepo oblikovanih in s slikami obogatenih kuharskih knjig mi je najljubša tista, ki sem si jo pred tremi leti prinesla iz Myanmara. No, prinesla sem si dve, ena je bila kupljena na letališču v free shopu, in ta je na gladkem papirju, s fotografijami in sploh luksuzna izvedba. Avtorji so Burmanci, ki so šli iz države in so potem napisali to knjigo. Ljubša pa mi je tista druga, kupljena pod streho ene pagode v mestu Bagan (v katerem je več tisoč različno velikih pagod - ne vem, koliko poznaš budizem, to so njihovi verski simboli, kot naše kapelice, cerkve in katedrale na primer, in Bagan je nekaj takega, kot če bi na enem samem območju, na primer na Dravskem polju, postavili skupaj vse najbolj zanmenite evropske cerkve, katedrale, kapelice in podobno). No, v tem prahu sem kupila kuharsko knjigo, tiskano na skromnem papirju, kot časopisnem. Tu in tam je celo kakšna przna stran. Ilustracije so narisane na roko, samo nekaj jih je v vsaki knjigi. Platnice so mehke, živo rumene barve, in to je tudi edini gladek del knjige. Noter pa recepti, da se ti zmeša. Če jedi pripraviš, kot tam piše, imajo res tak okus, kot če bi jedli tam. Potrebne začimbe namreč večinoma dobiš tudi pri nas, zelenjavo tako uporabljajo isto, tisto, česar za kako posebno jed ne najdem pri nas, pa mi kdo prinese iz kakšne azijske trgovine in jo spravim v zamrzovalnik (gre za kakšna tipična zelišča, pa za lilijine cvetove in podobno. Ampak to potrebuješ izjemoma). Njihovi curryji na primer (piščančji in svinjski) ali pečen piščanec po njihovo - enostavna priprava in poezija okusov, nič kaj tuji našim. Da o solatah ne govorim. In potem vidiš, kako dobi zeljeva solata čisto drug okus, če jo začiniš s sokom limete, potreseš z malo čilija in ribjo omako. NO, zaradi kraja, kjer je kupljena, in vsebine ter čisto simbolnega pomena mi je ta knjiga res najljubša. Cenim pa tudi mini kuharico iz Gambije, prinesla mi jo je prijateljica - na A4 format je vse fotokopirano, preganjeno na pol, speto s "klamerco" in ovito v moder karton. Sicer pa imam najraje lepe barvne knjige, v katerih je ob vsakem receptu slika. Tajska kuhinja (dve imam samo o tej kuhinji, eno pa kombinirano z azijsko kuhinjo), pa kubanska. Te so mi res najljubše, pa še veliko stvari iz njih pripravljam. Zdaj sem dobila še arabsko kuharico, tako da je polica bogatejša še za eno lepo knjigo. Jamiejevih knjig še nimam, sem si pa po TV tu in tam zapisala kak recept. In bom prijateljicam namignila, naj mi za kak praznik prinesejo enega Jamieja. Meni je namreč prava relaksacija po napornem dnevu, ko listam po kuharskih knjigah in si zapisujem, kaj bi ob kakšni priložnosti skuhala. Dobro da to počnem, ker sicer bi nedavno enim prijateljem dva krat zapored dala na mizo isto. Prav zanimiva debata, te kuharske knjige, ne? Pozdravček, Mamamia mamamia
7. mar 2005 18:27
Mamamia ali bi katerega od receptov iz knjige kupljene v mestu Bagan delila z nami, tvojega najljubšega naprimer?! Tudi jaz sem nora na kuharske knjige, a imam samo take ki se pri nas dobijo.. V soboto sem bila v Italiji na nekem sejmu in so imeli res krasne kuharske knjige, a kaj ko ne znam italijansko. Sem celo pomislila da bi katero kupila samo za slikce gledat... Tudi jaz kuharske knjige berem za reklaksacijo - kot bi brala leposlovje.... LP ivonja
7. mar 2005 19:17
Tudi jaz jo imam. Super je, obilo idej. Sploh pa sem nora na kuharske knjige. Mislim, da jih imam ze okoli 60. Vesna Milek Recko
7. mar 2005 20:56
A pol nisem edini "psihopat", ki pred spanjem prebira kuharske knjige!? Daj, mamamia, bodi tako dobra in kakšno preizkušeno in preprosto varianto iz te knjige deli z nami... LP, === Darja
8. mar 2005 12:01
Evo mene nazaj s sestanka, med katerim je šlo v zrak sporočilo, ki sem ga že bila napisala. Pa gremo lepo znova. Najprej Reci: ne mi rečt, da imaš tisto burmansko kuharico na časopisnem papirju in z rumenimi platnicami? Kdo ve, morda smo se v Baganu celo videli? d. ju pa sporočam, da si daleč od psihopata, če buljiš v kuharske knjige. Na koncu koncev imajo tudi drugi kaj od tega, ne? Zdaj pa en preprost recept za okusno jed, eno najbilj značilnih burmanskih jedi. Kakšne solate pa pošljem jutri, ker ne vem na pamet. Originalno ime jedi je - v angleškem prevodu seveda - Full flavoured pork, je pa to en okusen svinjski curry. Svinjino - jaz vzamem pleče, je sočno - narežeš na kocke (računaš okoli 15 dag mesa na osebo). Preliješ z nekaj olja, potreseš z malo soli in veliko mletega ingverja ter kurkumo (ali turmericom, kakor še imenujejo to živo rumeno začimbo). Pustiš nekaj časa, najbolje čez noč. Začinjeno meso daš v posodo, jaz uporabljam litoželezno, primešaš drobno sesekljano čebulo (dve večji za kg mesa) ter dobro premešaš, potem zaliješ s toliko vode, da je meso pokrito, in doliješ žlico sojine in žlico ribje omake. Pristaviš na ogenj. Ko zavre, ogenj precej zmanjšaš in čez kakšno uro dodaš malo čilija, tri ali štiri stroke na tanke rezine narezanega česna ter na kocke narezan posušen mango (tega prej 15 minut namakaš v vodi). V na pol pokriti posodi kuhanj na mahnem ognju, dokler se na površini ne pokaže olje oziroma da je meso polnoma mehko. Začiniš še po okusu in jed je gotova. Zraven serviraš bel kuhan riž. Burmanci ob skoraj vsaki jedi srvirajo zraven juho in vsaj šest spremljevalnih jedi. Tudi k temu curryju (zanj lahko uporabiš tudi piščančje meso), priprava pa je preprosta. Goveje ali svinjske kosti skuhaš z jušno zelenjavo, dodaš ribjo in sojino omako, potem pa z vrelo juho preliješ steklene rezance. S kosti obereš meso in ga prav tako dodaš v juho, pa tudi narezano zelenjavo. Ostale spremljevalne jedi so lahko na krhlje narezana kuhana jajca, sesekljana mlada čebula, pomešana z limetinim sokom ali ribjo omako ali obojim, ocvrta čebula, na drobno sesekljana kumara in paradižnik ter paprika in čebula, pomešani s kuhanim mesom in začinjeno z ribjo ali sojino omako, pa čili v prahu in sojina ter ribja omaka, v katere narežemo svež čili. Za solate pa pošljem recepte jutri, ne vem jih na pamet (tega za curry pa sem našla v arhivu v službi). Torej, prvo skrivnost smo si razdelile, zdaj pa veselo dalje. Pozdrav, Mamamia mamamiaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Kaneloni s piščančjim mesom in kislimi kumaricami
Rogljič Croque Madame