Kulinarični kiksi

27. sep 2006 9:32

Hja, lepo vam gre od rok. Mi pa smo lepega sončnega dne prišli iz službe začuda bolj zgodaj in smo si zaželeli nekaj z roštilja. Kupila sem maso za čevape in smo jih zunaj lepo spekli. Pripravljene so bile tudi lepinje in skleda paradižnikove solate. Vse je bilo na mizi, hočemo napast hrano, nakar ohoho kje pa so čevapi? Mož gleda mene, jaz njega nakar ugotovimo, da smo jih pozabili na mizi zraven kamina. Ja kje pa je tukaj kiks se boste vprašali. Je, in to veliki kosmati na štirih tacah oz. takrat je bil bolj na zadnjih dveh, ker sta bili sprednji na mizi. Glava pa je bila globoko v skledi s čevapi. Aja čevapov pravzaprav ni bilo več, no ja dva sta še ostala pa smo še to sosedovemu cucku dali, ker je ravno prišibal izza vogala. Za kosilo so pa bile lepinje popečene na plošči in so imele njami okus po čevapih in solata. Saj je še bolj zdravo. Samo kuzlek se je pa še tri dni po riti sankal, ker so bili čevapi malo šarf za njega. Hehehe. jass

27. sep 2006 10:08

jaz sem se že nekaj let nazaj spravla delat majonezo za francosko solato in racapta nisem mela vidla sem pa kako to dela moj oči , zato sm misnla da če bom kaj ekspirementerala da bo ratal, na zadnji plin sam dala "kuhat" zelenjavo na sprednjem sem mela pa postavleno eno veliko posodo , no na pultu ni bilo placa zato sem jaz tisti plastično posodo v kateri je bilo jajce in olje postavla na uno prazno posodo na sprednjem plinu in ponesreči pržgala plin kjer je stala majoneza , no ker sem mela pa probleme z majonezo sem pa šla na telefon klicat očija kako se to prov nardi da kj rata .... pogovor se zavleče.... jaz pridem v kuhinjo .... in katastrofa v "prazni posodi ena čorba jajca olja in tekoče plastične posode

27. sep 2006 10:14

Meni sta ostala najbolj živo v spominu dva moja kiksa: Po poroki sva, mlada in konstantno brez denarja, večkart jedla za kosilo šmorn (praženec), ki sem ga kombinirala ali s solato ali z jabolčnim kompotom. Pa se odločim nekega dne, da bom vsaj kompot bolj "nobel" servirala in ga, še vrelega , vlijem v kristalno skledo, ki sva jo dobila ob poroki. No, skleda je šla v 1000 koščkov, jaz sem pa še dolgo jokala! Nekaj let kasneje, sem šla zgodaj spomladi nabirati repincl (motovilec) na vrt. Ga naberem za eno skledo, očistim, začinim in dam na mizo, da ga dragi je, medtem ko sem sama še nekaj pospravljala po kuhinji.Pa se moj ljubi ves čas pritožuje, da take grenke solate pa že ne bo jedel. Poslušala sem ga samo z enim ušesom, sem pa mu ves čas govorila, da malo vitaminov pa res mora pojesti in kako je motovilec zdrav, pa še nekaj takih "učenih" nasvetov je padlo..... Ko sem se končno tudi sama spravila za mizo in probala mojo solato, nisem mogla spraviti dol niti grižljaja, tako je bilo grenko. Na koncu ugotovim, da sem nabrala ognjič ! Ampak, možek me je pa imel pa res rad, saj ga je pojedel skoraj četrt sklede ! Nena Nena-morje

27. sep 2006 10:19

Nena-morje, ta te je pa res moral imet rad Ognjič

27. sep 2006 10:57

Da še jaz povem kako sem pekla pehtranovo potico! Po dolgem času se odločim da naredim fino pehtaranovo potico ,in ko je testo že lepo kipnilo ,pripraviim nadev iz skute samo še pehtran gor pa je! Testo razvaljam , z nadevom in sežem v omarco po kozarček z pehtranom ! Kozarčak nikjer ,vse pretaknem ,nikjer ga ni ,ne ostane mi druzga kakor da tečem v trgovino ponj. Hitro,hitro ,pograbim kozarček z pehtranom in na blagajno ter urno domov. Po poti sem že odpirala tist kozarček ,prišibam v kuhinjo ,samo še potrosim in zvijem ,pa v pekač! Že ko se je pekla je nekam hudo čudno dišalo , nakar grem le še enkrat brat na kozarček! pa na njem ni pisalao pehtran ,ampak rožmerin! No nekaj smo se silili z njo ,pa so jo nazadnje vseeno dobili pujsi,njim pa je šla v slast! val

27. sep 2006 11:43

hehe, pri nama je zadnjič fant hotel ugotovit, kako je, če odpreš ekonom, predno spustiš iz njega vso paro... Nisem bila preveč navdušena nad idejo, sploh, ker se je moja teta na ta način precej hudo popekla, ko je bila mlada, ampak po svoje bi me zanimalo oz. bi bila čisto za, če ne bi bilo treba čisto do konca počakat, ker zna to pri najinem ekonomu kar trajat... tako da sem sicer nekaj negodovala zraven, pa previdno sem se mal umaknila in zahtevala, da ma obraz stran obrnjen, ko to probava in da ne sme na silo... No, fant ni lih grinta in je kar močen in mu je seveda ratalo odpret (kao ne na vso silo:) ekonom, predno bi ta bil v to prosotovljno pripravljen... no, v njem je nekoč bila juhica za najino kužiko, potem je bila v gl. na štedilniku, na tleh, skratka povsod okoli:) Butnilo je ko noro, na srečo pa ne vanj, je pokorv zadržal pred sabo. Ga je pa izučilo, hehe, je pucal 2 uri tisto svinjarijo - no, prvo uro je cucka držal nad štedilnikom, da je iz njega pojedla, kar je bilo mogoče:) Bi ga mogla slikat s cuckom v rokah nad štedilnikom:) jaz se seveda nisem niti pritaknila vsega skup, ker ne bi bilo vzgojno, hehe:) Pa tudi zato, ker mi razlite mesno zelenjavne juhe res ni najbolj luštno pucat:) Veri

27. sep 2006 11:51

moj prvi kiks je bil pa en tak polžek, ko sem bila še čisto mala, cca 4 leta sem mela. Z mami sva delali "povštrčke", skutino testo, ki ga nadevaš z marmelado in narediš žepke. No, moja otroška domišljija se s to klasično predstavitvijo keksov seveda ni zadovoljila in sem čarala po svoje, dokler nisem dobila nekega čudnega polža ven, mami je čisto ponorela (s hrano se ne sme tako delat itd...), hotla vršt stran, potem je vendarle dala tut tistega polža zraven pečt - in spekel se je čisto lepo, naslednje jutro se mi je celo opravičila, hehe:) Sem se naučila, da stvari navadno niso tako grozne, kot izgledajo - precej v redu izkupiček za 4 letnega otroka, a ne?;) Sicer sva pa s prvim fantom na morju delala makarone, pa sva si rekla, kaj če bi enkrat sladke, jaz sem se jih spomnila še iz otroštva, ko mi jih je včasih naredila varuška in so bili tako dobri, seveda. Jasno da kot najstnica nisem bila zadovoljna s tem, da bi makarone samo sladkala, sva hotela še malo zakomplicirat. pa sva rekla, dajva jih naredit s čokolado in karamelo. No, je ratalo, je pa to bila ena najbolj čudnih hran, kar sem jih jedla... Ni imelo enotnega okusa, ampak si en trenutek čutil karamelo, drug trenutek pa čokolado, nikoli pa obojega hkrati. sva pa pojedla, hehe:) Nimam pa zato nobenih problemov z eksperimentiranjem - med v meso, sladkor na zelenjvo, ajvar in gorčica v omako, vse lahko izpade krasno:) Veri

27. sep 2006 11:51

Veri je napisal/a:

Ga je pa izučilo, hehe, je pucal 2 uri tisto svinjarijo - no, prvo uro je cucka držal nad štedilnikom, da je iz njega pojedla, kar je bilo mogoče:) Bi ga mogla slikat s cuckom v rokah nad štedilnikom:) jaz se seveda nisem niti pritaknila vsega skup, ker ne bi bilo vzgojno, hehe:) Pa tudi zato, ker mi razlite mesno zelenjavne juhe res ni najbolj luštno pucat:) Veri

hahahaha... jessy6

27. sep 2006 11:57

hehe, nena, mami je očeta prvič povabila na kosilo in zažgala svoje prve zrezke, da so bili trdi ko podplat! Pravi, da so bili čisto neužitni, tako da sama niti približno ni mogla pojest nič svojega zrezka. On pa je bil mlad, zaljubljen in neumen, kot pravita, in je pojedel ne samo svojega, ampak še njenega, da bi ji dokazal, kako so dobri, hehe:) jaz pa sem zadnjič naredila kiš (quiche), delala sem ga sredi noči in ker se kar nekaj časa peče, cca 1 uro, sem šla vmes kar spat. sem si naredila uro, dala zraven postelje, fant se itak ne zbudi, pa če bomba pade, ni problem:) Ura tuli, jaz se celo zbudim, pazi to! Ampak sem ugotovila, da je itak brezveze, da takoj vstanem, ker sem si za vsak slučaj naredila uro malo prej, pa da bom rajši kar v postelji počakala še tistih 5 minut, ker je bolj toplo... Verjetno ni treba razlagat... Zjutraj se fant zbudi in na pol v spanju vpraša: joj, kaj pa to tako lepo diši? mene je kar izstrelilo iz postelje, da sem vzela stvar iz pečice! Sem mislila, da bo hujše, hehe:) Pa sem pekla tako pozno, da je bilo jutro tako blizu, da se je kiš pekel kake pol ure preveč in sva ga dejansko lahko celo pojedla in kaj je še večji hec, fantu je bil všeč (očitno je ta tudi zaljubljen:) in hoče da ga spet naredim:) Bom se rajši naučila uporabljat timer na pečici, kaj pravite?;) Po možnosti pred naslednjo nočno peko:) Veri

27. sep 2006 11:59

Verjetno pa še nihče, razen mene ni prismodil jabolčnega kompota, hi,hi,hi. Ko me je hčerka vprašala, če pražim sladkor, mi niti ni takoj kliknilo. Sem pa hotela rešiti vsaj lonec in sem ga cele tri dni odmakala, nazadnje pa je revež vseeno končal v smeteh. Tudi posodico za shranjevanje leč sem prekuhala na enak način- ko sem se spomnila nanjo, je bilo v lončku le še kupček raztekle plastike, ki je skupaj z lončkom potem romala v smeti. Vzrok za te moje mojstrovine pa je seveda- računalnik, ob katerem pozabim na čas in na piskre. monro