Kulinarični kiksi

13. feb 2005 22:27

Ho! Jaz sem pa kiksnila pri svoji prvi rojstnodnevni torti. Delala sem kuhano kremo (mleko, jajca, sladkor, moka) po receptu, ki sem ga našla v italijanski otroški reviji Topolino (Mikijev zabavnik po italijansko). Otroška revija, torej bi človek pričakoval, da bo pa ja PREPROSTO!!!! No, v receptu ni nikjer pisalo, da moraš takšno kremo med kuhanjem cel čas mešat, in tako je jaz tudi nisem. Po približno treh, štirih minutah je začelo iz kozice s "kremo" peklensko smrdeti po zažganem , namesto kreme pa me je v loncu pričakalo ... nekaj, kar vsekakor ni bila krema za torto , ampak neka strjena stvar s črno skorjo na dnu. Še danes, po več kot 15 letih od tistega mojega prvega slaščičarskega poskusa (ki so mu bili seveda priče vsi domači) se moj brat vsako leto pred mojim rojstnim dnem vedno znova nasmeje iz vsega srca na račun moje neuspele Mikijeve torte. Lp, Tjas Sporočilo je spremenil(a) tjas dne 13. feb 2005 22:28:33

13. feb 2005 22:36

V tej zame že pozni uri ste me spravili v dobro voljo s svojimi kuharskimi nezgodami. Hvala. Povem vam še svojo. Pri nas največ kuham jaz, ker žena nekako nima pravega posluha ali pa ima drugega dela čez glavo. Zadnjič sem v dveh vokih pripravljal večerjo za nas in za napovedane obiske. Voka sta kar velika in prvi zraven drugega na dveh plinskih gorilnikih stojita zelo nestabilno, posebej tisti na robu. Ko so prišli obiski in pozvonili, sem se obrnil, zapel ročico voka in vok z vso vsebino je zletel na tla. Dobra volja je kljub temu ostala, največ od prigode pa je imela naša Kala. Uživajte še naprej! Boris booris

14. feb 2005 8:09

Si lahko mislite, da je meni uspelo, da sem zažgla čaj!!!!! Do sedaj sem naredila že ne vem koliko tort in skoraj vse so bile fantastične. Včasih pa sem tudi katero zakuhala: Hotela sem narediti prav lahko sadno torto, zato sem vzela rastlinsko smetano in borovnice. Ne vprašajte; kjer so se smetana in borovnice stikale, se je ustvarila divja zelena barva... Če bi jo hotela narediti, sigurno ne bi nastala.... Dobra je bila, vendar zelena, zelena, zelena.... Zdenka

14. feb 2005 8:32

Moja prvo dekoriranjetorte pred leti, ko je bila na vasi samo ena trgovina in ta seveda odprta samo dopoldne - v sladko smetano sem stresla pecilni namesto vanilijinega sladkorja. Seveda je bila nedelja in žlahta na kosilu. Potem se je tradicija tort nadaljevala. Ko sem pekla prvo, nisem modela do konca zatisnila in je polovica biskvita končala zraven... Na splošno sem bila bolj nerodne sorte, ko sem prvič cvrla jajca, so končala na moji roki - posledice so vidne še danes. Zatorej kuhinje tudi od daleč nisem pogledala, dokler ni šla mama v bolnico, sestra je imela maturo, navezava dedci in štedilnik pri nas ne deluje ravno najbolje, pa sem dobila v roke Mohorjevo kuharico in začela. Ter ugotovila, da to sploh ni tako odbijajoče... Drugače sem pa za slovenske razmere skregana s soljo. So se že navadili, postavim solnico kar na mizo. Lažje je dosoljevati kot obratno. Loni Makaroni

14. feb 2005 9:31

No, tudi v naši kuhinji se je veliko zanimivega dogajalo. S taščo sva enkrat spekli take krofe, da so bili kot frnikole - ne le tako majhni, tudi tako trdi. Moj naslednji poskus se je končal tako, da so bili krofi sicer mehki in zelo dobri, videti pa kot žabe - ko sem jih dala v cvrtnik so se namreč na eni strani preprosto razklali in so zevali kot žaba z odrptimi usti (mož je rekel, da so tako kot jaz - niso lepi, so pa dobri...) Najbolj jo je pihnila mama moje znanke, ki je za veliko noč spekla potico brez nadeva - tega je pozabila v posodi, potem pa so si ga namazali na pečeno testo in to je bilo to. Nekega dne sem pekla makov venec v okrogli lončeni posodi. Ker sem imela izkušnjo od prej, da je namreč zelo učinkovito, ko ga pred gosti obrneš na servirni krožnik, sem to ponovila še na nekem družinskem slavju. No, namesto krasnega venca kot prvič, se je v ponovljenem poskusu iz pekača zlila ena s ama pocasta in popolnoma neužitna gmota. Še dbro, da je bila sobota in blizu nas slaščičarna... Mamamia mamamia

14. feb 2005 13:37

Juhu! Meni je najljubša prigoda (veliko jih je!), kako moja mama včasih peče pehtranovo potico. Resnično naredi najboljšo daleeeeč naokoli, vsi jo poznajo po tem. Samo kaj, ko včasih, ko se potica že peče, na pultu najde narezan pehtran. In vedno je kriva teta roza... Lep pozdravček, S. Sporočilo je spremenil(a) Anomis dne 14. feb 2005 13:38:07

14. feb 2005 14:24

No, pa še jaz povem, kako sem se pred veliko leti hotela považit pred žlahto. Bila sem na počitnicah pri babici, pa se mi je zahotelo kuhat snežne kepe z vanilijevo kremo. Recept sem obvladala, matematiko pa malo manj (čeprav sem jaz potem trdila, da je bila kriva tehtnica, ki je bila drugačna, kot doma) in v snežnih kepah je namesto 6 dag sladkorja pristalo dobre pol kile (več ni šlo na vago). Čeprav sem se jaz potrudila in svojo porcijo nekako pogoltnila in čeprav so me tolažili, da se vsakemu zgodi, in da niso tako slabe, sem videla, kako je stara mama ostanke kuram na gnoj stresla. No ja... pa potem so me, vedno, ko se mi je zahotelo peči, opozarjali, če sem prav stehtala... Snežnih kep pa še danes ne maram več... Irena

14. feb 2005 14:33

Ko si ravno pri vagi, ko sem jaz prvič delala čabate po receptu iz baze, sem dala noter 6 dl mleka - namesto 0,6 dl. Pač je bilo treba povečati tudi količino ostalih sestavin in čabate niso bile tako ploščate. Dobre so bile pa vseeno. Loni Makaroni

14. feb 2005 15:28

Pred časom sem se lotila priprave jabolčnega zavitka. Naredila sem čudovito tenko testo, ki je bilo skoraj prosojno, ga namazala z resnično dobrim nadevom- prav krasno mi je šlo od rok. Zgrozila pa sem se, ko je bilo treba zavitek spraviti skupaj in ga dati v pekač, saj sem šele tedaj ugotovila, da sem pozabila na pomokan prt. Testo se je prilepilo na mizo in sem ga morala dobesedno postrgati z nje in je jasno, končalo v smeteh. ZIMA

14. feb 2005 15:32

Zdenka, jaz sem že zažgala juho in trdo kuhana jajca so bila pečena. Spomnim pa se še kot otrok me je mama pustila doma z naročilom naj prilivam fižol. Ker se poznam, sem si k štedilniku prinesla stol - ampak knjiga je bila zelo zanimiva. Ko sem se ovedla je bila kuhinja polna dima in fižol................. Lumpica