16. feb 2005 11:42
Tam nekje pri šestih, sedmih letih starosti je bila moja naloga, da sem vsak dan pobrisala posodo od kosila. Mami je pomivala, jaz pa sproti brisala in odnašala ostanke od kavne usedline, ostankov, ki so se prijeli dna posod in kar je še bilo takih stvari, zlivat v stranišče. Po navadi je mami vse to zlila v eno posodo in to je bila taka temno-rjava, sivkasta voda. En dan spet brišem, mami pripravi posodo z ostanki in jaz jo grem zlit. Čudilo me je le to, da je bila brozga topla in so v njej plavali nekakšni koščki, pa tudi izgledala je malce drugače, vendar si s tem nisem preveč belila glave. Zlila sem pač stran in pika. Ko sem že vse pobrisala in pospravila, me mami opozori, da še nisem odnesla pomij - meni pa so začeli vstajati lasje na glavi
- da ne bom dolgovezila-stran sem vrgla golaž, ki ga je mami skuhala za kosilo za naslednji dan. Danes, po štiridesetih letih, se mi to ne zdi več tako tragično, takrat sem pa mislila, da bo konec sveta (moji rdeči uhlji tudi
- ne vem, mogoče je bila mami užaljena, da sem njen dober golaž lahko zamenjala za pomije.)
LP
cervus