Ekološko vino

2. feb 2005 10:22

Sploh ni prepovedano piti šmarnice, prepovedano jo je prodajati.Vi lahko predelujete in pijete kar hočete,prodajati pa tega strupa ne smete, glede na zakon o vinu. Ravno tako ni prepovedano narediti samomor, ali samomor na obroke, to je vaša stvar. HERMAN

2. feb 2005 12:15

Mi sode samo "zaparimo" s kropom predno se notri zlije sok iz prešano grozdje. Vina ne pretakamo, vedno ostane v istem sodu in nikoli se še ni pokvarilo. Soda ne zakadimo niti z žveplovo palčko. Ko rata vino je lepe rdeče barve in bister ni niti sledu o kakšni rjavi barvi. Ne dodamo ne sladkor ne vitamin c, skratka ničesar pa je vse ok. Higiena pri tem pa je seveda res tudi pri nas na prvem mestu. Grozdje je pa vedno zelo sladko, ko ga trgamo. Skratka za tiste litrčke, ki ga pridelamo mi nič preveč ne kompliciramo, važno, da je dober pa, da vemo, da ni notri nobenih dodatkov. Letos bomo naredili tudi grozdni sok, smo kupili sodček na pritisk, kjer ni treba v sok nič dodajati, samo važno je, da ga naliješ do vrha in zapreš, pa počakaš 3 tedne in je super. Lani smo notri nalili sok iz prešanih jabolk pa je odličen. Mogoče še malo presladek (so bila sladka jabolka, nismo pa dodali sladkorja). jade

2. feb 2005 15:37

Ha, sto na uro je zanimiva ta debata. Strinjam se s Hetero in Krešimirom o obstoječih pravilih glede pridelave vin, po drugi strani pa tudi z nekaterimi pojmovanji drugih udeležencev foruma. Tisti, ki si bo prebral pisanje Blaža Ogorevca v Mladini o tem, kako je prenašal šmarnico, mu bomarsikaj jasno, branje je res zanimivo. Njegove izkušnje (in pivskih ima več kot preveč) samo kažejo, da prevelika količina zaužite šmarnice kaže sila zanimive posledice (in po moje je tudi hetero mislil na družinske tragedije, ki jih povzroča šmarnica, glede na njeno količino, ne pa na zaužit kozarček ali dva na dan). Tudi sama imam izkušnjo s preveč popite doma pridelane šmarnice, pa je ne bi več ponavljala. Primerjam pa lahko, saj je pri nas doma kultura pitja (tudi) vina na visoki ravni in je kozarec za vino tudi sestavni del pogrinjka za kosilo. Zdi pa se mi, da včasih, ko govorimo o nečem ekološkem, s tem pojmujemo zgolj nekaj, kar je pridelano brez "špricanja", umetnih gnojil in podobnega, čeprav je še veliko drugih okoliščin, ki na koncu privedejo do tistega pravega ekološkega pridelka. Žal je ob vsesplošni onesnaženosti ozračja in okolja nasploh zelo težko pridelati nekaj, kar bi bilo res prosto vseh strupov in škodljivih snovi. Je pa res, da z nekaterimi ravnanji to količino lahko znižamo. Pozdrav, mamamia mamamia

2. feb 2005 21:36

ampak način pisanja o šmarnici, tragedijah ipd... se mi je malo zataknilo. sicer pa, stvar okusa in prepričanja - pa bog ne daj da bi imeli vsi enakega! tudi jaz ne morem razumeti, da ljudje pri kuhanju uporabljajo vegeto namesto svežih zelišč - da ne govorimo o "škodljivosti" le-te, pa ne solim ljudem pameti, da bodo dobili rano na želodcu in ne vem kaj še ... Tudi meni se je zataknilo, saj zmerno uživanje vina pač ne pušča nekih posledic.Seveda bi dr. R. menil drugače. Poizkusite pa dnevno " podozirati " tri ali štiri litre npr. plemenitega janževca, pa boste kaj kmalu dosegli podoben efekt " tople grede " kot pri šmarnici. Seveda pa je oblast šmarnico in derivate označila za bavbav in postavila stroge predpise,vsaj kar se tiče njene prodaje. Zakon pa si seveda vsak razlaga po svoje in prav je tako, da je le v mejah in če povzamem kolega Krešimirja, le pijte šmarnico, če Vam ustreza. Podobno smo na nekem predavanju poslušali o " škropcu ", češ da je to totalno deklasiranje vin, če dodamo kanček kisle vode, a lejga zlomka, da je predavatelj med pavzo pil ravno to. Takle mamo bi rekli mi gorenjci. De gustibus non est disputandum danilo blenkuš

3. feb 2005 18:57

No kaj pa ti Danilo praviš na to, da JADE trte ne škropi in vina ne žvepla.jaz menim , da je bekser najmanj prisoten. HERMAN

3. feb 2005 18:58

pa oksidacija tudi seveda HERMAN

4. feb 2005 13:39

Se povsem strinjam s Hermanom, čisto v vseh trditvah, da se ne ponavljam. Sem Dolenjka, ampak dejstva so dejstva. Šmarnica in vino iz ostalih samorodnih trt je res strupeno, sploh pa še če se macerira skupaj s peclji, kar je na žalost še vedno kar pogost pojav v Dolenjskih kleteh. Res je mamamia, s popitim kozarčkom dobimo v telo manj metanola, kot če spijemo liter šmarnice, dejstvo pa je, da je metanol strup za naše telo, ki se razgradi v mravljinčni kislino. Tega ne more zanikati nihče. Resnično sem bolj na strani kozarčka zmerno ne ekološko pridelanega vina, kot pa na kozarčku šmarnice. Jade, če imate občutek, da ste oprali sod s tem, da ga "zaparite", super. Pri lesenih sodih, ki imajo nekaj prednosti pred kovinskimi cisternami, je problem ravno higiena. Brez mukotrpnega pomivanja in nato še z žvepljanjem, me boste težko prepričali, da je sod čist. Pa tudi, da je vino v njem obstojno brez pretakanja in žvepljanja. Ampak, kot že zgoraj povedano: stvar okusa in prepričanja - pa bog ne daj da bi imeli vsi enakega! Lila Lili

4. feb 2005 23:42

Pozdravljeni V vinorodnem območju, kjer živim je tudi dosti samorodnic. Sam sem poskusil "vsega vraga" (šmarnico, tudi penečo, izabelo, francoza, srbijanca, delanca ...). Strinjam se z g. Hermanom ( to so stvari že večkrat povedane in same po sebi umevne - prebrskajte forum).Samorodnice so bogate na kislini in alkoholu - pogojno, in revne na ostalih sestavinah ki tvorijo dober pridelek. Za dobro vino pa vendar ni dovolj da je osvežilno (kislo) in da te segreje (alkohol), ali se mogoče motim ??? lp. krešimir

27. avg 2005 20:14

lep pozdrav vsem ljubiteljem cvička cucka

17. dec 2005 21:22

Lep pozdrav vsem skupaj.Letos smo pri naši hiši prvič pripravili bezgovo vino(pravi vinologi se bodo ob poimenovanju bezgovca za vino zmrdovali).Ko sem ga nesel na poskušno v službo,tudi nekateri ,ki imajo svoje vinograde niso ugotovili ,da ni bilo pridelano iz grozdja.Razlog zakaj se javljam na to temo pa je ta ,ker se pri pridelavi bezgovih jagod in nato vina ne uporabljaja nodena umetna gnojil in škropiv ter druge kemikalij in je torej popolnoma naravno.Ker smo z vinom zelo zadovolnji (naj bi bilo tudi zelo bogato z določenimi vitamini in minerali),bomo naslenje leto poskušali priprati večjo količino,zato smo zasadili nove sadike .