Jedi po svetu

20. jan 2005 9:14

Ah, seveda, prebavne motnje so pac davek, ki ga placa vsak popotnik! Ampak mene to ni se nikoli ustavilo, je pa res, da si z vsakim potovanjem upam vec... Res je pa tudi, da ce je hrana vroca, ne bi smelo biti problemov, in ce je nekje veliko pretoka ljudi, pomeni, da je hrana sveza in dobra.

20. jan 2005 9:21

Draga Lumpica, mene je florentinska hrana tako prevzela, da sem si kupila kar kuharsko knjigo, ki pa sem jo trenutno nekomu posodila. Bom prosila, da mi kar po telefonu precitajo recept, pa ga napisem. Lep pozdrav, Sonja

20. jan 2005 9:41

Meni je bil vsec : RUSIJA: ši (šči)- narejen je iz rdecega zelja , mesa, ... skratka neke vrste čorba, ki pa ima zelo dober okus. Dobri so tudi ruski pirožki polnjeni s sladkim ali slanim nadevom (ponabadi z zeljem ali pa s mletim mesom). Pa seveda da ne pozabim na pristno rusko vodko. Na splosno pa moram reci, da mi ruska kuhinja ni vsec, za moje pojme prevec tezka(se posebej, kaksne jedi iz zolce BLEK). TAJVAN: odlična kislopekoča juha (podobnosti s to, ki jo dobite v naših kitajskih kuhinjah je zelo malo), tofu na tisoc in en nacin, razen tistega , ki ga je omenjala Sonja (rece se mu chou doufu) - ta resnicno tako smrdi, da ga tudi v usta ne upas dati. Se ena od meni nejasnih zadev pri Kitajcih, DURIAN - sadež, ki tako smrdi, da se njegovega vonja z lepa ne znebis, se posebej , ce si ga pospravis v hladilnik (zaudarja se dober teden po tem , ko ga vrzes v smeti), meni sadez sploh ni bil vsec. Je pa treba poudarit, da je DURIAN najdrazji sadez na tem otoku, pa tudi v ostalih azijskih drzavah ni poceni. sem jedla kačjo juho na kacji trznici. Da ne govorim o kurjih krempljih , ki jih namakajo v razne omakce. Skratka se bi lahko nastevala. Je pa res, da ce nekam potujes za dlje casa, poskusis tudi lokalno hrano, da dobis en stik z domacini in njihovo kulturo. Ko ste ze omenjali sushi - meni se zlo dopade, samo brez zelene zadeve spodaj - mislim da se ji rece wasabi (podobno nasi gorcici). Na sploh sem v Aziji zelo rada jedla posusene morske alge, ki so prisotne v japonski kuhinji.

20. jan 2005 10:22

Tako kot mnogo nadlog v življenju so tudi prebavne motnje najprej v glavi. Pozitiven odnos, spoštovanje lokalne hrane, zdrava mera radovednosti, zadovoljstvo so zagotovilo -- ob ustrezni meri previdnosti seveda -- da prebavne težave ne bodo grenile potovanja. Sploh pa je uživanje oglja najmanjši problem. Ob resnih težavah pride na vrsto vse kaj drugega. S tem nimam problemov, pa jem marsikaj in marsikje. Edino, pri čemer sem res previdna, je voda. Doslej sem imela srečo in večjih problemov nisem imela (pogostejši obisk na WC-ju pač ni problem). Pred leti sem bila 3 mesece na Kitajskem, od tega 2 meseca in pol v obrobnih hribovitih delih Z in J Kitajske. Prehranjevala sem se izključno v domačih uličnih restavracijah. NObenih problemov, razen na poti nazaj v Peking. To pa je bilo psihične narave, saj sem bila zalostna, ker se je potovanje bližalo koncu... Mimika

20. jan 2005 12:24

S prebavo zna bit lep hec, ja, pa s kakšno zastrupitvijo. Mi smo se z otroci klatili po južnoazijskih državah, a je ob spoštovsnju železnih pravil vse minilo brez problemov: vodo smo pili samo iz originalno zaprtih steklenic, tudi zobe smo si prali s to vodo, jedli samo sadje v olupku, ki smo ga potem lupili sami, pa požirek viskija zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem, sicer pa smo jedli pretežno na ulicah, kot se hranijo domačini, torej na stojnicah in vozičkih. Se pa je mož potem zastrupil z juho v zelo imenitni restavraciji, v katero smo šli tik pred odhoodom domov. Mamamia mamamia

20. jan 2005 12:46

Jaz sem na zacetku tud cvikala, kar se tice glede hrane. A naj povem eno stvar, bolj se pazis in bolj si "sterilen" vecja je varianta da se ti kaj zgodi. Jaz sem prezivela v tujini vec let in naj povem, da sem kmalu po prihodu zacela jesti vse in skoraj povsod (ponekod res ne - ce ze v startu vidis muho pri muhi, ali pa se kaj hujsega) in moram povedati, da niti enkrat nisem imela tezav in se tudi s to mislijo nisem ukvarjala. Res pa je tudi, da smo dostikrat cuknili kaj zganega, mogoce nas je tudi to obvarovalo.

20. jan 2005 13:44

No, midva pa tudi nisva nič panična, ampak zato pa vedno kaj malega faševa:) Razen 1x ni bilo nič resnega:) Nama ni užitek bit samo v turističnih krajih, drugje pa ponekod (npr. v Panami) ni pitne vode... Za naše razmere, seveda... Pa res je, da nisva nikoli viskija pila. Ampak v gl. se hitro pozdraviš:) Veri

20. jan 2005 16:51

To temo sem odprla namenoma. Odločili smo se za počitnice v Turčiji. ( sem že čisto out - le kdo bo dočakal počitnice ) Prosila bi vas, kaj moram obvezno poskusit in vsaj približna izgovorjava jedi in iz česa je narejena. Lumpica

20. jan 2005 20:53

Kebab, izgovorjava piši kao što govoriš, je isto ko giros. Veri

23. jan 2005 13:32

Za Lumpico Ker se receptov, prepisanih iz knjig, ne daje v bazo, ti torej recpet za vampe iz Firenc puscam tukaj: 90 dag telecjih vampov 5 dag parmske sunke (nas najboljsi priblizek je prsut - ne presuh) 10 dag mlete govedine 1 cebula 1 koren 1 steblo zelene 45 dag pelatov 4 zlice olivnega olja belo vino, parmezan sol, poper Sesekljaj cebulo, drobno zrezi korencek in zeleno. Na olju pocasi prazi 15 minut. Dodaj mleto meso in narezan prsut in dusi priblizno 10 minut. Dodaj se narezane vampe (prej kuhane). Posoli, popraj, pusti pokrito 10 minut, nato dodaj vino in, ko se posusi, se paradiznike. Kuhas 40 minut. Preden postrezes, potresi s parmezanom. Tak je originalen recept, vendar je bilo v jedi, ki so nam jo postregli v gostilni, precej vec mesa v primerjavi z vampi, kot pa pise v knjigi. Pac stvar okusa in presoje. Dober tek! Sonja