20. dec 2005 19:55
Ja, Marta, pizzo sem prvič obračala po delih, ker smo bili preveč lačni, da bi čakali na naslednjo rundo in smo jo sproti pekli in jedli. Ta način ima dobro stran to, da testo sproti vsrka aromo praženih prilog, slabo pa to, da je grde oblike. Naslednjič smo imeli toliko potrpljenja, da sem v pekaču najprej prepražila sestavine za oblaganje (kakšna mesnata slanina je za to najboljša), potem pa brez vmesnega čiščenja položila notri testo in po kratkem času obrnila ter na vrh naložila sestavine.
Smo pa že nekajkrat uprizorili s tem pekačem dan mehiške kuhinje. Pekač smo postavili na sredino mize in v njem namesto tortilj spekli kar ogromanske palačinke. Nato smo vse sestavine za polnjene tortilje postavili okrog pekača in vsi skupaj kuhali. Je bil hec in pol, ko sem našla še dva velikanska klobuka iz Španije (saj veste, maturantski izlet), ustrezne rutke ter "predpotopne" plošče z meksikansko glasbo, ki jih nismo poslušali že dvajset let. Je manjkal le še pončo. Nekdo mora vseeno paziti, da katerega od udeleženih kuharjev preveč ne zanese pri dodajanju začimb, da ne bruhate ogenj že po treh zalogajih nadeva. Da ne bi umrli od lakote med kuhanjem, sem dodala na mizo še čips in zeleno ter rdečo salso. Super zadeva za veselo družbo. Še tisti, ki ne znajo kuhati, pridejo do svoje kuhalnice in kaj dodajo ter malo premešajo.
