Kaj vino ne zanima nikogar več?

3. nov 2004 12:12

g. Danilo, hvala za odgovor, moje vprašanje ste pravilno razumeli. Spraševala sem za vina lastne pridelave- torej trenutni oz. tekoči letnik, vinorodna dežela Dolenjska (drugje baje ni cvička:)); edino, kar sem pozabila pripisati in je verjetno zmotilo g. O.Serka je, da je pridelovalec moj mož (ob pomoči vse družine) in vaš odgovor meni kot površnemu poznavalcu popolnoma zadostuje. Seveda pa bom upoštevala tudi namige g.O.Serka, ki se očitno tudi razume v te stvari- obema "na zdravje" LP, V. Sporočilo je spremenil(a) VilmaS dne 03. nov 2004 12:14:37

3. nov 2004 23:22

G. Blenkuš Glede pravil samo toliko: katerih,čigavih, kdo je napisal pravila o katerih govorite? Gospe VilmaS pa svetujete, naj dalje pije SAMO rdeča vina če ji to paše!!! Glede ostalega pa: ne boste me prepričali, da npr. k eni vrsti mesa ki jih pripravljate na različne načine ponudite enako vino (riba - ocvrta, na žaru, v omaki...)! Skupine jedi, kot so golaži, steak-i, različne jedi na žaru, se prav po sestavi jedi razlikujejo med seboj in so malenkosti tiste ki nam dovolijo priporočila izven "pravil" ki jih vi omenjate. Če bi se pa še malo poglobili v same sestavine jedi (starost mesa, odležanost,dodatki,priloge,omake ...) in pa v samo vino (letnik, pridelovalec, vinorodna dežela ...) bi prišli do vrhunca kulinarike UMETNOSTI !!! Glede mojih izkušenj z Modro frankijnjo, se prosim zadržite vseh komentarjev, ker ste prišli na osebno področje. Zelo cenim vaše znanje, vendar, ne ocenjujte človeka katerega ne poznate. Pa lep dan nam želim! Firbec

3. nov 2004 23:44

G. O.Serk Očitno sem Vas užalil, za kar se vljudno opravičujem. Ste iz razbranega sodeč zelo dober poznavalec vina in hrane. Moji odgovori so kot sem omenil v prvem članku, tudi "ljudski", ker vem, da ta forum berejo tudi ljudje, kateri se srečujejo prvič z kombiniranjem hrane in pijače. Zato tudi ( morda preveč ?) posplošena priporočila o vinih. Je pa re, da pri someljejskem opisu priporočila vina k jedem, v poštev prihajajo skupine jedi. Z veseljem bom prebral vsak Vaš odgovor ali predlog in obenem obiskovalcem čimbolj relevantno odgovoril. De gustibus non est disputandum danilo blenkuš

4. nov 2004 0:08

Pozdravljeni Končno malo "ognja" po dolgem dimu ... Naj povem, da smo uporabniki tega portala lahko ponosni, da so se Vinski svetovalci v tem številu udeležili zelo zanimive teme priporočanja vina k jedem, ki pa bolj sodi na portal Vinskih svetovalcev! Naj povem, da je splošnih informacij ogromno in so dostopne vsepovsod. Vprašanje je samo kdo je autor in koliko gre s časom. "Strokovnjaki" za določeno področje, pa smo dolžni poglobiti se v vsako vpršanje čim globlje, podati veliko objektivnih informacij in pustiti uporabnikom njihovo odločitev, katere informacije bodo koristili z ozirom na njihov čas, znanje, zmožnosti in pa željo po raziskovanju. P.S. G. Danilo, čestitke za srebro in za prijetno urejen gostinski obrat! lp krešimir

4. nov 2004 0:32

Kolega Krešimir, hvala za čestitke. Se trudimo in se bomo še naprej. Kako se je obnesel Čurinov Sauvignon izbor l.2000 ? De gustibus non est disputandum P.s. Kmalu sledi manjši " dokumentarec " o sladkih vinih, saj me je obiskovalka tega foruma poprosila naj napišem kaj o njih. danilo blenkuš Sporočilo je spremenil(a) blenkuš dne 04. nov 2004 00:32:57

4. nov 2004 1:02

Ja, če me že to vprašate, manim, da spremljate dogajanje na portalu Slovenskih Vinskih svetovalcev.Po pravici povedano, primerni časi za Sauvignon se šele bližajo (komaj čakam)! Sicer pa, vidite koliko odgovorov sem dobil na moje vprašanje!!? Zato sem tudi vesel, da se TE stvari dogajajo na tem portalu. lp krešimir

4. nov 2004 8:47

Spoštovani Res so se vse pomembne civilizacije razvijale na vinorodnih področjih, vendar sem mnenja da dajemo vinu preveliko težo. Sam najbolj cenim naraven okus kakršnegakoli pridelka, torej okus po grozdju s pridihom soda in okoliških eteričnih olj rastlin, ki tudi uspevajo ob vinogradu seveda pridelano in predelano na čimbolj naraven način. Vse moderne metode, vino v enem tednu, iz surovine-vinske trte- ne utegnejo doseči sinergije. Pretiravanja strokovnjakov, ki eno leto zahtevajo okus po bezgu, drugo po vaniliji, potem npr po sivki, akaciji, nato spet po nečem drugem, po mojem, vino naredijo nenaravno, kajti v slovenskih vinorodnih področjih določene rastline ne uspevajo in tudi struktura tal na splošno ne daje množičnih trendovdskih okusov. Nisem privrženec cvička, ampak to vino zelo dobro izkoristi zmožnosti okolja, ki se potem v njem oddražajo. Ni pa tako nezahtevno, kot se zdi in ga premalo cenimo v smislu znati ga narediti. Verjetno bi se dalo podobno narediti tudi z drugimi domačimi avtohtonimi vini. Vrhunskega okolja imamo zelo malo, če pa pomislim na razmerje vrhunsko kvaliteta in kvantiteta, mi nekaj ne štima. K hrani pač sodi vino, ki nam v prvi vrsti ustreza. Na splošno imajo ženske rade sladka vina, drugi spet prisegajo samo na rdeča, češ da so bolj zdrava zaradi vsebnosti rdečih barvi...nekateri belih ne pijejo, ker jih žveplo, ki preprečuje oksidacijo in ohranja bistrost, moti....Kdor pa želi okusiti okus jedi, bo uporabil suha, neizrazita vina, ki ne prekrivajo okusa jedi pač pa ga samo izostrijo.....Tudi pivo je pomemben dodatek jedem zlasti je primerno temno, lahko bi ga imenovali kar vino celinskega arktičnega področja in še bi se kaj našlo. V vsakem primeru pa je voda tista, ki daje rastlinskemu soku osnovno kvaliteto. Bojan Kokot

4. nov 2004 13:38

Se strinjam z Vami g. Kokot, da nekatere moderne metode vinu jemljejo svojo naravnost. Pri iskanih vonjih pa Vas moram popraviti, saj strokovnjaki ne zahtevajo določenega vonja npr. po bezgovem cvetju, ampak je to lastnost točno določene sorte, ki izkazuje svojo vonjalno specifiko. Kot ponavadi pravimo nas vino spominja na nek vonj, recimo mlad teran na maline, modri pinot na češnjo ali pečene slive, renski rizling na breskev, citruse. To so samo vonjave, katere vino dobesedno izraža, kakšno leto bolj, v slabšem manj. Kdor je ljubitelj poudarjenih arom, naj letos oz. naslednje leto izbira med štajerskimi vini, katera bodo sicer tanjša v alkoholu, vendar superiorna v vonjavah. Kar se tiče vrhunskih okolij je tako, da jih nekateri odlično izkoristijo ( kakovost), drugi pa nočejo ali ne znajo ( kvantiteta). Je pa precej lažje prodati odprto vino po 300 - 650 sit za liter, kot pa vrhunsko kakovost za npr 1800 sit. Vsaj tako mi sporočajo vinogradniki, kateri tudi še dodajajo, da smo Slovenci preveč navezani na nizke cene, potem pa je vseeno kakšna je kakovost. Se Vam pridružujem tudi pri misli, da je sploh temno pivo lahko zanimiv spremljevalec jedi. Prav imate, saj ne trdim(o), da je edino vino pijača, ki je vredna hrane.Vendar Vam o pivu nočem razpredati, saj je moje znanje o njem malo več kot splošno, tako, da bi komentarje spajanja jedi in piva raje prepustil drugemu.Morda mi lahko pri tem priskoči na pomoč kolega Krešimir? De gustibus non est disputandum danilo blenkuš Sporočilo je spremenil(a) blenkuš dne 04. nov 2004 22:41:06

4. nov 2004 22:59

Pozdravljeni Strinjam se strditvijo, da je težko, oz. nemogoče pri kletarjenju ohraniti vse sestavine v enakem obsegu kot so prišle iz trte. Moderni pripomočki, po moje, samo pomagajo pri tem, da se ta delež čim poveča. Glede arom je g. Blenkuš povedal vse. Glede istih sort na različnih krajih pa je tako: klima, in sestava tal sta tisti, ki dajeta osnovno značilnost končnega pridelka(da ne omenjam način vzgoje, obremenitve ...), zato pa iste sorte dajejo različne rezultate (Sauvignon bo na primorskem ali na dolenjskem ali v prekmurju dal v osnovi popolnoma drugo vino(tukaj mislim na karakteristike posamezne dežele pod pogojem, da so ostali pokazatelji -sladkor,kislina in alkohol v identičnih količinah). Prav zato pa je naša dežela tako zanimiva,na tako malem prostoru taka raznolikost v kakovosti, okusih, aromah ... iste sorte. Zato tudi zakon opredeljuje priporočene in dovoljene sorte... Glede Cvička in ostalih avtohtonih sort pa toliko: cviček ni avtohtona sorta, pač pa vino sestavljeno iz večih sort in je posebnež, pridelan iz sort ki rasejo na točno določenem kraju...(poglejte zakon). Glede piva in vina pa toliko: ogronmo jedi z veliko varijant v smislu okusov in načinov priprav, veliko vin v smislu barv okusov, arom in apsolutno malo piva v smislu okusov, barv... Sicer pa Vinski svetovalci smo za vino, če bili pivski svetovalci bi ... lp krešimir

5. nov 2004 11:46

Strinjam se z vsem povedanim, sam nisem tega poisal, ker potem nastane knjiga. Ne gre za to da smo svetovalci za posamezne vrste pijač, ampak da so druge zanemarjene in tudi cena ni odločilna, kajti take hrane, ki gre k dragemu vinu (upravičeno....če se da prodati zakaj ne....samo da ni iz že narejenega vina npr. ciprskega ali makedonskega....) ne dobiš kar v vsaki oštariji vino pač. Zakon glede cvička...ja najboljši je s kančkom šmarnice, levi breg, desni breg narasla je samo cena. Kaj ko se bo pinot prideloval samo v Franciji, pršut samo v Furlaniji, pica samo v Italiji, kranjska samo.... Ampak cvet, dejstvo je da neko vino ne more izraziti svoja arome, če ni optimalnih pogojev, zakaj ga kvariti z nepravimi legami v kategoriji namiznega vina, saj za to obstajajo sorte, ki nikakor ne morejo dosegati vrhunske/enološke kakovosti, jih pa zato lahko manj mrcvarimo po raznih kovinskih cisternah, z mešanjem pa lahko dobimo vrhunska konsumna vina....Kaj pa sploh je avtohtono, od nekdaj ni pri nas prisotna nobena trta, sploh pa ne po ušinem uničujočem delovanju....in cviček je avtohtona pijača, v določenem razmerju zmešana neavtohtona surovina, V Beli krajini se pa drugačno razmerje imenuje črnina itd.... Bojan Kokot