Brez mesa, rib in jajc

26. okt 2004 16:25

Ta primer Lidka je res malo ekstremen, čeprav ti čisto verjamem, da je tako.No, mislim, da v večini primerov ne gre za ukazovanje in teroriziranje. Sama imam precej izbirčno prijateljico. Izredno rada kuham, pa priznam, da grem vedno po liniji najmanjšega odpora, kadar povabim njo. Ker mi je res bedno, da nekdo brska po krožniku in za vsako stvar sprašuje, kaj je notri. Ampak še vedno je moja prijateljica, čeprav topogledno ni kompatibilna z mano. Tukaj se z malan pač ne strinjam, da nekdo, ki z mano ni kompatibilen po okusu, nima pri meni kaj iskati. In ker sem vseeno vesela, da so moji gostje zadovoljni, se pač prilagodim njihovemu okusu. Tega ne smatram kot teror. Sama pa tako kot malan pojem vse, kar postavijo pred mene - ja, včasih tudi kaj, kar ne bi smela. Pač. Avena

26. okt 2004 17:22

Zelo zanimiva debata. No z mojo familijo je tako da nikjer ne kompliciramo mi ampak ponavadi komplicirajo drugi. Bolj kot jim govorimo da smo zadovoljni s koščkom kruha da pa je vse ok tudi če tega ni, bolj bezajo v nas.Če imamo obiske pa se do danes nad mojo kuhinjo ni pritožil še nihče. Vsakič so hvalili in še recepte sem morala potalat da so doma probavali. Svak se je iz težkega mesojedca skoraj že čisto spreobrnil tako so mu všeč okusi v moji kuhinji. Pritožuje se edino nad cenami teh izdelkov. Sicer pa je moje vodilo, da je za zdravje potrebno poskrbeti prej, kajti ko si že ves betežen je prepozno. Jajca so mi priskutili drugi v mojem otroštvo, mleka ne maram odkar me je mama prenehala dojit, z mesom so me pa tudi večinoma zašuštrali ker so mi ga silili in tlačili v usta. Tako se ti nekatere stvari uprejo. Mlečne izdelke kot so maslo, sladka smetana in sir jemo v zmernih količinah. Skuta nam je že preveč izrazitega okusa, jajca pa kot veste tudi uporabljam a le tam kjer jih dajem za vezivo, največkrat pa njihovo količino precej zmanjšam. Če bi h komurkoli prišla na obisk mi niti na kraj pameti nebi prišlo da bi od njega zahtevala nekaj extra zase. Zadovoljna sem s kozarcem vode ki jo dobim izpod pipe. S temi stvarmi se razvajamo in crkljamo doma in v veliko veselje nam je ker resnično uživamo v taki hrani. No pa še nekaj bi rada pripomnila. Vse bolezni izvirajo iz prehranjevalnih navad in psihičnega stanja človeka. lp Vesna Vesna Milek Recko

26. okt 2004 18:05

Reca, spet imaš prav Kot sem rekla, se za svoje obiske rada potrudim. Ampak zase se pa tudi rada, ker uživam v kuhi in v hrani. Tako tudi jedillnike in sestavine prilagajam svoji dieti. Pa so jedci vedno zadovoljni in dostikrat ne verjamejo, da ni v nobeni stvari moke (klasične pšenične). Sicer pa, kot praviš. Za zdravje je treba skrbeti, dokler si zdrav. Potem je prepozno. Sama sem se spogledovala z brezmesno prehrano kar nekaj časa. Zdaj spet jem meso, vendar v minimalnih količinah. Sem pa ljubitelj vseh mlečnih izdelkov razen samega mleka. Seveda tudi meni ne pade na pamet, da bi od gostiteljev zahtevala, da se prilagajajo meni. Tudi meni je kozarec vode čisto ok. Ampak ne vem no, če pa nekoga povabim na kosilo, potem mu pač ne rečem, če hočeš jej, če ne pa ne, kaj me briga.Takih, za katere mi je vseeno, pa tako ne vabim. Pa se krog sklene. Res je čar v različnosti. Avena

26. okt 2004 18:47

Avena, kaj se ti nikoli ni zgodilo, da si morala posledično povabiti še kakega komplikatorja, ker bi bilo nevljudno, če ga ne bi. Bom navedla banalen primer. Nekdo pije samo ustekleničeno vodo recimo Julijana, Zale pa niti slučajno ne. Pa v mojem primeru ni šlo za vodo, ampak za kruh - hlebec iz približno enake moke samo da so bili proizvajalci različni. Morgen. Tip mi je zagrenil prijeten družaben večer, ki naj bi bil namenjen sprostitvi po napornem delavnem tednu. Še danes ko se spomnim, bi mu hlebec nekam... Aja, hotela sem pa samo povedati, kako je težko ljudem z različnimi zdravstvenimi ali zgolj drugačnimi pogledi na prehranjevanje v menzah podjetij. Tam pač poješ ali pa ne poješ. Še najbolj se obnese medsebojna zamenjava. Vedno zamenjam zeleno solato za dodatno juho.... Lumpica

26. okt 2004 19:31

Vesta kaj, letos sem imela na morju obiske iz Nove Zelandije. Oba velika ljubitelja mesa. Kar nekaj dni sta ostala in pod razno nista pogrešala mesa. Sem jima pa povedala kam naj gresta na ribe pa jima še na kraj pameti ni padlo tako jima je bila všeč moja kuhinja. Ko sta prišla sta sanjala o krofih, tistih, ki jih ponujajo na plaži. Ko sta jedla moj zajtrk sta ponižno priznala, da si tudi pod razno ne bosta mazala zob s tistim na plaži. Torej, če koga povabim je to navadno kdo ki pozna naše navade in skuham tako kot jemo mi. Tudi ko so kaki delavci pri hiši ni izjem. Navadno so vsi presenečeni nad izjemnim okusom in izgledom hrane. Nihče ne pogreša mesa. Ko pa mi kam gremo tudi ne pričakujemo da se bodo extra ubadali z nami. Tole je, če hočeš jej ali pa pusti. Pripomnila pa bi še to, da če se kuhe lotiš z ljubeznijo ima tako pripravljena hrana nekaj več. In če se dela lotiš z veseljem vse rata lepo in dobro. lp Vesna Vesna Milek Recko

26. okt 2004 21:31

Vesna, če te, in tudi sebe lahko pohvalim, je predvsem tvoja zasluga da sem ponudila namesto riža ajdovo kašo ali ječmen. Malo so pogledali debelo, epur si muove. Govorim za moje dedce. Ne mislim jim vsiljevat nekaj česar nočejo ali pa niso pripravljeni sprejeti. Uspeh je že to, da sem možu dopovedala - dokazala, da obstaja še kaj drugega na svetu razen pašte in riža. Seveda pa najprej vse te " neznane " zadeve najrej vtaknem v mineštro, da se ljudstvo seznani. Ko smo pa ravno pri dietah in ......jem vse razen lubenice ( neprijetna izkušnja iz otroštva ) in zeleno solato raje prepustim bolj zaslužnim. Lumpica

26. okt 2004 21:54

Ne Lumpica, kaj takega se mi na srečo še ni zgodilo. To ti res vrže pokrov dol, verjamem. Tega, da pa pri meni ljudje marsikaj prvič probajo za moje pojme čisto običajne stvari, sem pa res že navajena. In ravno zato tudi gledam, da vedno postrežem kaj novega. In vedno, vsak večerje brez mesa. Pa nihče tega ne pogreša. Pa ravno v tem je čar, da iz čisto enostavnih sestavin pričaraš kaj zanimivega. In ja, kuham pa res vedno z ljubeznijo. Če imaš pa do tega odpor, potem je pa težje. Ampak na teh straneh se zbiramo ravno ljubitelji dobre hrane in kuhanja, ni res? Je pa res, da je za "preveč" ljudi dobra hrana samo pohan zrezek ali pečenka. Avena

26. okt 2004 22:56

Na žalost ta tvoja zadnja trditev še kako drži draga Avena. veš kaj lumpica, ajdova kaša z gobicami kot enolončnica... mmmmm čudovita reč, pa kajla domačega kruha. Kar ponudi mu še piro pripravljeno tako kot ričet. Še vedel ne bo kaj je. lp Vesna Vesna Milek Recko

27. okt 2004 8:45

Ja, saj jaz sem hotela le povedat, kaj se je meni zgodilo, ko ti nekdo res zagreni celotno veselje do kuhe. Sicer pa tudi jaz zelo zelo rada kuham, če ni časa, pa kaj enostavnega. Pa tud skoraj brez mesa; hvalabogu se moj mož prav nič ne pritožuje... Večkrat pripravljava kosila in večerje za povabljence, včasih greva kuhat celo k moji mami, da imamo potem skupno kosilo. Vsi so zmeraj navdušeni, ker pač uporabljava malce drugačne okuse, začimbe... Hotela sem povedati to, da nekateri res komplicirajo in če se že trudiš zanje, ti potem ni v največji užitek poslušat pikre pripombe. Nekateri res ne bojo z ničemer zadovoljni. Da povem še en ekstremen primer: Povabila sem kolega na neke testenine, skratka sobotno kosilo. Naslednjič pa sem ga srečala, ko sem imela doma cel pladenj lazanje in ga spet prijazno povabila, če nam pride pomagat pospravit s krožnikov, pa nam delati družbo in sploh... Čez nekaj časa je pripomnil, da k meni priti na kosilo je itak brezveze, ker so vedno samo testenine...Sem spet trčila v nekoga, ki je prezahteven... Saj po veliki večini z gosti ni težav in prav dobro shajamo skupaj. Je pa res, treba si je vzeti čas in z veliko mero ljubezni stopiti do štedilnika, pa gre... lp, lidka

27. okt 2004 8:56

S takimi stvarmi smo pri nas že zdavnaj pometli. Drage moje sogovornice zavedajte se, da na mnenje drugih nikakor ne morete vplivati. Vplivate pa lahko nase in sicer tako, da se ne boste sekirale če vam nekdo pripelje bolno izjavo. Pač, nima pospravljenega podstrešja. Ča komu kaj ni včeš ima še vedno na voljo restavracija. Pri nas niso zasebne oštarije. lp Vesna Vesna Milek Recko