Stare navade ob praznikih

lp

blizajo se prazniki pa me zanima če kdo ve kake so bile včasih navade pri obdarovanjih, večerjah...npr. vem da je miklavz nosil suho sadje, orehe....

hvala

mihana

10. okt 2004 12:10

naša babica je vedno spekla hišico iz piškotov, čisto ta pravo z okni, polkni in dimnikom.To za bozicni in novoletni čas in sicer za srečo v novem letu. Recept je tudi v Slovenski kuharici Felicita Kalinšek. Sicer pa je sedaj v modi ADVENT in adventni koledar in venček s štirimi svečkami za adventne nedelje v bozičnem času. Namen adventa pa je pričakovanje božiča in novega leta. Ima tudi religiozni pomen, samo se uveljavlja bolj kot šega, ki prihaja k nam iz avstrijskih in nemških dežel. pričakuje se tudi Noč čarovnic v novembru. Takrat so značilne buče in sveče v njih. Okoli sesvetov.

10. okt 2004 13:13

Aranžma iz buče že krasi moj vhod. Vsak večer prižgem tudi sveče. Lepo je. Na sv. Barbaro natrgam višnjeve in češnjeve veje in jih dam v vazo. Za božič imam na mizi cvetoče češnjeve veje. Na sv, Lucijo napišemo 12 želja in jih vsak večer kurimo. Do božiča. Tista ki ostane na božiš se uresniči. lp Vesna Vesna Milek Recko

10. okt 2004 20:02

Jaz osebno nisem katolik pa me vseeno zanimajo stari obicaji ob praznikih... Doma smo vedno praznovali le Novo Leto in Veliko Noc. Za Miklavza pa sem ponavadi dobila sadje, dateljne, bonbone in kaksno igraco ali kasneje denar. Alli sem veliko zamudila? Sanjab1

11. okt 2004 7:53

Reca, kdaj je sv.Barbara? In sv.Lucija? Kako pa gre tole kurjenje želja? Za vse skupaj prvič slišim, očitno sva s Sanjo podobno zrasli... Hvala in lep pozdrav, Fani

11. okt 2004 9:13

Zanima me što je to Miklavz, odnosno na koji ga dan slavite? Vjerojatno mi to zovemo nekako drugačije. LP! Lidija...

11. okt 2004 9:16

To je sveti Nikolaj, praznujemo ga na dan 6.12., ko ima god. LP, ALenka Sporočilo je spremenil(a) Alenka Š dne 11. okt 2004 09:17:12

11. okt 2004 9:26

Sv Barbara 4.12. - takrat damo kaliti pšenično zrnje - do božiča naj bi ozelenelo in ga nato postavimo v Bogkov kot k jaslicam Sv Lucija - 13.12. - če še nismo na sv Barbaro posejali pšeničke jo lahko tudi na sv Lucijo Več o teh praznikih pa je na med.over.net napisal(a) Medvedek Pu: http://med.over.net/phorum/read.php?f=21&i=20580& Lep pozdrav, Maja

11. okt 2004 10:15

Če si preberete tole na netu bosta vse zvedeli. Meni so taki prazniki všeč ker je malo več časa da se posvečamo drug drugemu. Jaslic ne postavljamo, rada pa bi sama enkrat naredila take v hlebcu kruha. To pa zahteva malo več časa in ne vem kdaj mi bo uspelo. Sicer pa so vse te stvari od Božiča do Velike noči opisane v kuharski knjigi Božič sestre Vendeline in mojstra Goljata. Če jo nimate, zelo lepa , skrbno urejena knjiga ki se jo splača kupiti. V njej sem dobila navdih za vse kar počnemo. Pa še to.Če dajete v vazo veje na sv. Barbaro vam cvetijo na božični večer, če pa na sv. Lucijo imate cvetoče veje na Silvestra. lp Vesna Vesna Milek Recko

11. okt 2004 10:27

pri nas za praznike spečemo POTICO IN NOVOLETNE PIŠKOTE.

11. okt 2004 11:03

Pri nas se začnejo Božični prazniki s 1.adventno nedeljo, ko naredimo adventni venček. Enega obesimo na vhodna vrata, eden pa je na mizi in ima 4 svečke, katere potem prižigamo (prvo nedeljo eno, drugo dve, tretjo tri in četrto vse štiri). Tudi pšenico posejemo na sv.Barbaro, katero potem damo poleg jaslic. Drevešček postavimo na božični večer. Še vedno se potrudimo, da vsako leto naberemo svežega maha za jaslice in si priskrbimo pravo smrekico. Imamo posajeno v posodi in jo po praznikih posadimo nazaj v gozd. Ni lepšega, kot čudovit vonj po sveži smreki. Prava figa, če so na tleh iglice. Jih pač pometemo.Običajno otroci in mož okrasijo drevešček in postavijo jaslice, jaz pa pripravim večerjo. Vsi skupaj gremo nato k polnočnici. Že prej pa pripravimo piškote. Običaj imamo, da za božične praznike spečemo veliko drobnega peciva. Pri peki pa pomagajo vsi člani družine. Že zato je lepo, ker si ta čas vzamemo veliko časa drug za drugega. Pa tudi Miklavža praznujemo. Še bolj je bil aktualen, ko so bili otroci manjši, vendar se še vedno obdarujemo med seboj. Otroci so že večji, pa se veselijo vsako leto teh praznikov kot nekoč. Pa še lepo popotnico jim damo za življenje. Kot prvo ohranjajo tradicijo, še bolj pomembno pa je to, da je to pravi družinski praznik, ko si vzamemo več časa drug za drugega. Upam, da bodo to znali prenesti tudi v svoje družine.