12. avg 2004 9:23
Mimika Saj ni vredno...verjetno ste to vi. Bojan Kokot
12. avg 2004 9:23
Mimika Saj ni vredno...verjetno ste to vi. Bojan Kokot
23. maj 2007 10:44
Povlekla sem na dan to temo, če slučajno kakšnega novega zanima. Vsak dan kakšen nov uporabnik "odkrije" Kul Slo. Reca hvala za recept. Ob priliki sprobam. ann
23. maj 2007 11:39
Pripomnila bi samo to, da poznam kup vegetarijancev s še večjim kupom odvečnih kilogramov na njih. Torej vegetarijanstvo ne pomeni nujno vitkosti, lepo prosim. Kot tudi ljubega zdravja nujno ne. Kajti tudi moji otroci so zdravi ko dren, pa sta vse prej kot vegetarijanca. Zdravi so torej eni in drugi, bolni tudi, zato tu nisem za neko posploševanje v stilu, da so vegiji zdravi, mi, ki jemo meso, mleko, jajca itd, pa ne,.
Zelo različni smo si, tako pojmujemo tudi prehrano. Kakorkoli obračam, sama zagovarjam pestrost in vse po malem, v količinah, ki ustrezajo posameznemu organizmu. Meni bi slana voda in čebula pomenila matranje lastnega telesa, zato sem si izbrala drug način zdrave prehrane (dobro, pri meni je pogojeno z boleznijo). AMpak če komu to ustreza, naj se po tem ravna. Glede dokazov je pa tako - danes se da čisto vse dokazat (in tudi pojasnit, da ni čisto tako).
Sama pa toplo vodo spijem vsako jutro, kar tisto iz pipe (pohorska voda je bolj zdrava od vsake ustekleničene), pa je tudi v redu.
Pravzaprav sem pa hotela reči samo to, da se kilogrami izgubijo in ne povrnejo v enem samem primeru: z uravnoteženo prehrano oziroma urejenim prehranjevanjem, pa kakršnim koli že, in z dosednostjo pri gibanju. Kajti logika, da moramo vnesti manj, kot porabimo, je neizprosna.
Uživaje v hrani, takšni, ki vam najbolj tekne, z mesom ali brez, Mamamia
mamamia
23. maj 2007 12:51
Razmišljala pa sem, da če vsaka od nas poje samo tričetrtine tistega, kar pojemo ponavadi, se bo prav gotovo kaj poznalo pri kilogramih. Ampak - ali zmoremo? Kozmeja
23. maj 2007 14:57
kozmej pri nas bi rekli "nede išlo", hahahaha mah saj je mnogo teorij in mnogo različnih ljudi, z različnimi organizmi,.... mislim da je ključnega pomena volja!!! p.s. mogoče jo kdaj najdem,.... :) plopsa
23. maj 2007 16:15
plopsa, kdor išče ta najde...kakorkoli, vse začne inkonča v glavi, tako tudi volja po iskanju....
sicer pa, kot pravi moja prijateljica, lepega telesa ni nikoli preveč...
MAmamia
mamamia
23. maj 2007 23:49
Če najdeš voljo, povej, jo bom šla še jaz nabirat...
Sicer pa se mi zdi, da mora biti človek že vnaprej kar zdrav, da preživi takšnele diete.
Se pa strinjam za mamamio - "dokazat" se da vse, tako da je zmernost in pestrost pri vsem še najpomembnejša.
Nasja
24. maj 2007 7:58
Ravno včeraj smo se v službi pogovarjale o dijetah, nakar sodelavka pravi najboljša dieta do sedaj, ki mi uspeva je, na hladilniku prilepljena slika, ko sem imela 20 kilogramov majn, v spalnici na omari pa obešena obleka,ki bi jo rada oblekla ampak je žal pretesna. Hvala bogu,jaz nimam težav z kilogrami dva gor, dva dol in vedno se nekako uravna.Je pa moja hčerka v 6 mesecih izgubila 20 kilogramov z ločevalno dieto ,ki se je ni ravno najbolj strogo držala,imela je pa voljo . Bogomira
24. maj 2007 8:45
Bogomira: to je pri meni recept za depresijo. cherry
24. maj 2007 10:00
Darling mamamia je zelo lepo povedala - vsak bi moral najti pot, ki mu ustreza in ki ga/jo dela zadovoljnega/zadovoljno. Vprašanje pa je, ali si upate? Ali si upate biti zadovoljni in to celo priznati? Ali si upate reči: jaz sem pameten/pametna, lep/a in stvari so OK? Ali se zjutraj pred ogledalom pozdravite rekoč; pozdravljeno, čudovito in edinstveno bitje? Se mi zdi, da se ena velika večina ljudi tega preprosto ne upa. Raje jamrajo. Jamranje je enostavno - ždiš in se objokuješ in od ostalih zahtevaš, da so sočutni s tabo....In se jeremijade vlečejo. In v vseh jeremijadah so bodisi grozni sodelavci, neuustrezno partnerstvo, grozno priženjeno sorodstvo, otroci, ki niso zadosti spoštljivi, sosedje, ki gredo na jetra, ves svet, ki obstaja samo zato, da bi nagajal žrtvi.....in vse je tako grozno, da se ne da drugače pomagati kot malo pomfrita pa kaka čokolada od 30 dag. In potem malo surfanja po netu in tam bo nekje pisalo, da limonina trava in čaj, da od tega se pa res shujša. In potem hitro naslednjih 5 ur za kompjuterjem chatanje z najmanj 20 kolegicami, ki so že vse sprobala mali milijon diet (in imajo še vedno 30 kil preveč in so zagrenjene), če je katera že slišala, če tisto s čajem in limono travo deluje.... Jamranju je včasih dodano še mučenje samega sebe - vse z zavestnim ali pa nezavednim namenom, da bi izpadel/izpadla kot žrtev. A pomaga pitje ne vem koliko litrov vode. Seveda. Če jih boš spil/a naenkrat, bo to zelo primerna priprava za ultrazvočno slikanje trebušne votline, za hujšanje pa kakšne silne koristi ne bo. Navadi se piti vodo skozi ves dan 12 mesecev na leto in bo čez nekaj časa viden učinek. Klistir v domači izvedbi?! Usposobljeno zdravstveno osebje ga izvaja zgolj v posebej določenih primerih, eni bi ga pa delali tako, da bi malo brali navodila za uporabo, istočasno bi imeli pa plastični kabel v zadnjici.... Če želi kdorkoli karkoli gumijastega ali plastičnega v zadnjici - obstajajo mnogo mnogo bolj zabavne priprave od klistirja (pa še navodil za uporabo ni treba). Kakšen klistir neki, a je treba vedno najprej nekaj kupiti? Vzemi stare telovadne copati in z njimi brž na bližnji travnik (in ne se izgovarjati, da je treba najprej kupiti ne vem kakšne silne superge za džogat, ker drugače bo hudo - afričani tečejo bosi in jim gre to zelo dobro)- 5 km teka nekajkrat na teden in bi morala tudi najbolj lena prebava delati tika-taka. Tudi z rednim pešačenjem se dobi tak efekt (moja teta je stara 79 let, pred desetimi leti je odovela, od takrat naprej vsako jutro pešači 10 km minimalno in zadnja leta to progro bolj preteče kot prehodi in izgleda fenomenalno). Skratka, ne jamrat in ne mučiti samega sebe, ker to nikoli ne vodi k želenemu cilu. Za kakršenkoli dosežek (shujšati, dokončati študij, izbokljšati partnerski odnos...) se je treba najprej imeti rad, ker samo s takim pristopom se da zmotivirati do pravega cilja. Kdor se ima rad, temu bo glava govorila "ti to zmoreš". Kdor se ima rad, je lep (starost in kile nimajo nič s tem). Kdor se ne mara, mu bo glava govorila "saj ti tega itak ne zmoreš, ker ni nič od tebe, nihče te ne razume, vsi so tvoji sovražniki...". In bo šel žalost tešit s tridest dekagrami čokolade. Namesto sledenja ne-vem-koliko-dnevnim-dietam (mimogrede, koncept diete je koncept, kako se da od svojega biološkega bistva popolnoma odtujene potrošnike neskončnokrat učinkovito nategniti - več diet kot jih probajo, manj je verjetnosti, da bodo kdajkoli dokončno shujšali, se pa razvije ena svojevrstna odvisnost od diet), se je treba naučiti imeti rad. Za naučiti se imeti rad seveda ni 90 dnevnega šnelkursa. P.S. Toplo priporočam branje intervjuja z gospo Kristino Brenko (častna občanka našega glavnega mesta) prejšnjo soboto (19.5.) - gospa je stara 96 let, je fascinatno lepa in skladno s tem tudi fascinatno pametna. Pa grem stavit, da ni v življenju probala ene same diete. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 24. maj 2007 10:00:54Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Špageti s paradižnikovo omako in baziliko
Suzanine palačinke