Ko smo bili še velika družina, sem velikokrat kuhala jedi na žlico in pa sevede jedi, ki so bile nasitne. Poleg od doma poznanih sem poskušala tudi jedi iz drugih dežel in sevede najprej iz drugih slovenskih pokrajin. Tako sem odkrila med mogim drugim joto, ciganski golaž in boranijo. Pri vseh teh jedeh sem vedno pazila, da sem ali krompir skuhala posebej (jota) ali pa dodala paradižnikovo mezgo šele, ko je bil krompir že tako mehak, da je razpadel. Prva stvar, ki sem si jo zapomnila pri jedeh s krompirjem je ta, da krompir ostane trd, če je v tekočini v kateri se kuha samo kanec kisline (paradižnikova mezga). Ne vem, ali sem izbirčna, ampak kuhan krompir mora biti tako mehak, da se ga da z vilicami ali z žličko popolnoma zdrobiti.