26. apr 2020 8:04
Cila, prav razmišljaš. Navadna ajda ima črno ali sivo lupino. Ker novodobni mlinarji meljejo kar cela semena in potem s siti odstranijo večino delcev lupine, ne pa najdrobnješih, ima zdaj moka običajno drobne črne ali sive pikice v moki. Tradicionalno se je ajda pri nas najprej obdelala v stopah in potem mlela, vsaj tako imam v spominu, po pripovedovanju. Za ajdovo kašo so ajdova zrna zagotovo tako obdelali. Še vedno tako počnejo v Rangusovem mlinu.
Valvazor v Slavi Vojvodine Krajnske piše: »Ajda na Kranjskem posebno dobro in pogosto uspeva. Iz enega zrna jih nastane po navadi osem. Iz ajde se peče navaden kruh, ki je čisto črn kakor prst. Tak kruh jedo kmetje po vsej deželi. Čeprav je črn, pa vendar nimajo plemenita in meščanska usta vzroka, da bi ga zaničevala, ker je zelo okusen in dober; le če preveč ovsa dodajo, postane prekrhek. Iz ajde pripravljajo tudi kašo, in sicer takole: V kotlu puste ajdo vreti toliko časa, da se zrna odpro; nato odlijejo vodo in stresejo kuhano ajdo na platnen prt, da se na zraku posuši; medtem jo večkrat premešajo, da se nekoliko posuši, tj. da se zrno strdi. Ko pa je tako daleč, da zrno ne poči, če ga z zobmi skušaš zgristi, ampak je še nekako žilavo, stolčejo ajdo kot pri vsaki kaši. Ajdova kaša je prav dobra jed in se često pošilja na tuje.«
Tatarska ajda je zelenkasta in da zelenkasto moko. Kruh, kateremu na, recimo, 1/2 kg bele pšenične moke dodamo nekja žlic moke iz tatarske ajde, je precej zelenkast.
Dvomim, da bi si ti mlini mazali ime s tvorstno goljufijo. Je pa res, da se je pred leti v trgovinah prodajala ajdova moka, ki so ji dodajali pšenično, ki je nekjakrat cenejša. Vem, ker smo to s preprosto analizo oblike škrobnih zrn (mikroskopska analiza) to ugotavljali. Celo delež dodane pšenične moke se da precej natančno določiti na tak način.
Če boš klical v mlin in kaj izvedel, pa nam le napiši.
rimljanka
Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 26. apr 2020 08:08