8. dec 2019 9:43
Jaz sem na FB (tudi) iz službenih razlogov, in še zdaleč nisem edina, ker zaradi narave dela pač delim določene vsebine. Lahko pa seveda izbiraš, kdo vse bo videl tvoje zapise. Lahko to dovoliš vsem, lahko pa zgolj določenim ljudem in drugi tega ne vidijo (razen če niso spretni hekerji in vdirajo v profile; a to lahko počno na vsakem omrežju, tudi na Kulslo, če bi kdo že hotel). Res pa je, da na FB ne delim osebnih vsebin, tako na primer o vnukinji na FB doslej nisem zapiala niti besede, kaj šele, da bi kakšno fotko objavila (in starši enako). Eni pač delijo vse. Stvar izbire.
Saj je bilo podobno z mobiteli, ko so se pojavili. Sčasoma so jih začeli uporabljati tudi najblj zagriženi nasprotniki (Jaz ps sem lahko brez tega ...).
Seveda pa povsod velja - po pameti. Če sodobne komunikacjske kanale, kot so mobilni telefoni, družabna omrežja in forume uporabljamo kot pripomoček, da si kaj olajšamo ali s kom na ta način iz določenih razlogov komuniciramo, je vse ok. Problem je, ko se pojavi odvisnost od tega in niti kave ne pijemo več brez buljenja v telefon.
Sodelovanje na FB ne pomeni, da s prijatelji ne komuniciramo v živo. Sama še vedno zelo negujem stike v živo, a preko fb spremljam tudi tiste, ki so daleč proč, in tiste, ki sem jih nekje pač spoznala, pa nam je fb priročen kanal za ohranjanje stikov. Jaz bi temu rekla dodatna možnost, ne pa nekaj, kar velja izključiti.
A če koga ni na fb, in poznam jih veliko, ki niso, tudi nič narobe. Po drugi strani pa sem prav preko spoznavanja na fb spoznala nekaj izjemno zanimivih ljudi, s katerimi smo se potem začeli družiti tudi v živo.
FB je tako kot hrana - če jo pravilno doziramo, se ne zredimo in ostanemo zdravi. Če pretiravamo, je pa vrag. In ostaja dejstvo, da je fb tu, na nas pa je odločitev, kaj bomo storili.
mamamia
