6. jul 2004 10:50
Ojla, Mimika! Mene pa zanima, kako ti delaš orehov likerček. Ali uporabiš zelene orehe? Za Ruglja mi pa dol visi. Naj si misli o nas, kar si hoče. Saj imam tudi jaz svoje mnenje o njem. Lepo pozdravljene! harmonija
6. jul 2004 10:50
Ojla, Mimika! Mene pa zanima, kako ti delaš orehov likerček. Ali uporabiš zelene orehe? Za Ruglja mi pa dol visi. Naj si misli o nas, kar si hoče. Saj imam tudi jaz svoje mnenje o njem. Lepo pozdravljene! harmonija
7. jul 2004 8:46
harmonija, namakam seveda zelene orehe. Konec junija ali začetek julija. Letos se je zaradi slabega vremena vse skupaj malo zavleklo. Gorenjski orehi so še predrobni, v toplejših koncih Slovenije pa so vredu ali celo preveliki. To ni nič narobe. Pred leti mi je šele začetek avgusta uspelo dobit orehe, ki so bili tako trdi, da se jih ni dalo več razrezati. Zato sem jih zdrobila s kladivom za meso. Vsakega sem udarila toliko, da se je zdrobil. Količine. Na liter žganja dam 12 orehov (če so majhni kakšnega več, če so veliki kakšnega manj), 1 cm vanilijevega stroka, lupino 1 limone (najbolje, da limone namočiš za en dan v slano vodo in jih šele potem naribaš), zaprem kozarec in postavim na balkon do septembra. Potem precedim. Nato zavrem na liter žganja 2,5 dcl vode in 20 dag sladkorja. Ko se sladkorna voda ohladi, premešam z alkoholom in nalijev v steklenice. Orehovec je najboljši, če stoji. Vsaj pol leta. Optimalno pa bi bilo, da bi ga naredil za 1 leto vnaprej, torej da bi uporabljal vsaj 1 leto starega. Seveda pa je dober tudi prej.
12. jul 2004 21:33
Mimika, omenila si sirup iz smrekovih vršičkov. Kako gre to? Slišala sem, da nekateri dajo vršičke v sladkor, odcedijo sirup, ko se naredi, potem pa na ostale vršičke nalijejo žganje. Ali je to to? In orehovec, praviš, da si orehe stolkla s kladivom, ker so bili že pretrdi za rezanje. Ne vem, ali si jih samo tako pozno nabrala, da je bila to zadnja možnost za tisto leto. Ali pa je mogoče bolje, da se nabira, nareže, natolče bolj trde orehe? Lahko malo opišeš, kakšne orehe se nabere in kako se jih nareže (rezine, kocke)? Hvala vnaprej in lep pozdrav, Fani
13. jul 2004 8:41
Fani, pred leti sem poskusila in na smrekove vršičke dala samo sladkor in potem postavila na sonce. Ne vem, kaj je bilo narobe. Nekaj je bilo, ker se sladkor ni raztopil, nasprotno postal je trd kot kamen. Tako sem opustila misel na smrekov sirup. Od takrat vršičke rajši posušim in jih imam potem za čaj. Alkoholni napitek iz vršičkov pa naredim sledeče: 3 velike pesti vršičkov namočim v liter domačega žganja in postavim na sonce. Za mesec ali dva. Odvisno, kako mi čas dopušča, da dokončam. Nato za vsak liter vršičkovega žganja vzamem 2,5 dcl vode in 20 dag sladkorja in to skuham. Sladkorno vodo ohladim (nekaj ur sta v istem prostoru žganje in sladkorna voda, da sta enake temperature) in jo zmešam s precejenim žganjem. Nalijem v steklenice in to je to. Boljše je, da mesec ali dva postoji, lahko pa se takoj uporablja. Orehe se nabira konec junija ali v začetku julija, odvisno od sezone, pa tudi, v katerem koncu Slovenije jih nabirate. Orehi so pravi takrat, ko so že popolnoma veliki, po tistem se razvijajo samo še navznoter. Sploh pa to ni tako "aklih". Teden prej ali kasneje ne igra vloge. Seveda se jih ne da rezati, če so pretrdi. Kot rečeno, sem jih nabirala predzadnji vikend v Beli Krajini (pravzaprav na hrvaški strani Kolpe pri Vinici) in ti so bili ravno pravšji. Dva dni kasneje sem jih nabirala v Vipavski dolini. Ti pa so bil že pretrdi. Tam, kjer sem jih dobila, so mi rekli, da so jih namočili že pred 3 tedni. Če so orehi pravšnji, jih razrešeš na rezine ali kakorkoli. Na približno 4 ali 5 delov. Če pa zamudiš idealno obdobje, potem ti preostanejo samo še pretrdi orehi, ki se jih ne da več rezati. Problem rešujem, kot sem že opisala. S kladivom za meso. Torej; najbolje je orehe nabrati pravočasno. Še to, ko jih režeš uporabljaj rokavice. Sok, ki se izceja iz zelenih orehov, se spremeni v temno rjavega in še dneve ostane na rokah. Ne vem, s katerega konca slovenije si, tako da ti ne morem povedati, kakšni so orehi. Dobri v vsakem primeru. Samo tehnika rezanja se spremeni, kar pa ne igra vloge pri okusu. Na Gorenjskem na primer so še vedno čisto majhni in se nič ne mudi. Še to. Orehovec je zelo zdrav. Seveda v majhnih količinah. Zlasti za ženske. Pred leti je neki zdravnik rekel moji mami, da če bi ženske vedele, kako zdrav je, bi vse orehe rajši porabile v orehovcu, ne pa orehovi potici. Veliko sreče in užitkov pri "alkoholnih" poslih.
13. jul 2004 10:17
Ojla, Fani in Mimika! Za sirup iz smrekovih vršičkov (ki je mimogrede super pri zdravljenju kašlja) v kozarec naložiš plast sladkorja, plast vršičkov in tako naprej do vrha. Na vrhu mora biti sladkor. Pokrit kozarec postaviš na sonce, da se vsebina cmari. Nekaj sladkorja se lepo stopi, nekaj pa se ga sprime v kepe, zato kozarec občasno odpreš, vsebino premešaš s kuhalnico in daš nazaj na sonce. Ko se ves sladkor stopi, sirup precediš in naliješ v steklenice. Lep pozdravček harmonija
15. jul 2004 11:06
Hvala obema, Mimika in Harmonija. Sladkor na vršičkih se mi je že lepo stopil, tako da ne vem, kaj je bilo pri tebi, Mimika, narobe. No, v večji, 2-litrski steklenici gre res bolj počasi, vmes se je strdil v "kamen", vendar sem ga večkrat razbila in mešala. Mislila sem, da je krivo to, da je letos bolj malo sonca, tako da tale zadeva cele dneve stoji pod oblačnim nebom. V litrskih kozarcih je šlo samo od sebe in zelo hitro. Mogoče je 2-litrska količina preveč naenkrat... Mimika, ob vsem branju receptov sem videla, da sta dva osnovna principa. Po enem sadje (ali zelišča ali kar pač je) vložiš v žganje, daš na sonce, ko se scmari, precediš (ali tudi ne), dodaš sladkor in ostalo. To je verjetno za likerje. Po drugem nalagaš sadje in sladkor v plasteh do vrha. Nato varianta a) daš na sonce, ko se scmari, doliješ žganje. Varianta b) takoj doliješ žganje, kolikor ga gre v prazne vmesne prostorčke, daš na sonce. V čem je razlika? Menda v prvem primeru sadje spusti več soka. Ta drugi način je bolj za sladke, ne premočne sadne polivke, mogoče dodatek pecivu. Nekateri pa tako delajo tudi likerje, odcedijo sadje in je liker. Borovničevec? Drugi način se mi zdi slajši, bolj primeren za peciva, več arome po sadju. Vendar me moti, da težko nadzoruješ količino sladkorja in količino žganja. Bojim se, da se bo pokvarilo ali da bo presladko. Po prvem načinu se mi zdi vse skupaj bolj predvidljivo, vendar močnejše, bolj alkoholno. Poskusila sem samo enkrat, in sicer sem letos jagode dala v litrski kozarec s plastmi sladkorja. Spustile so toliko soka, da sem potem komaj dolila 1/2 dl žganja. To bo gotovo premalo za konzervans, po drugi strani konzervira sladkor. Vse skupaj je grozno sladko, jagodni sirup, z rahlim okusom po žganju. Kakšna je razlika, če se sadje v začetku namaka v žganju skupaj s sladkorjem, samo v žganju ali samo v sladkorju? Kako to vpliva na končni rezultat? No, moj namen je dobiti nekaj dobrega, sadnega, kar bom lahko dodajala v kreme za peciva, v biskvit, v sadne nadeve, mogoče na kakšno sadno kupo ali sladoled, mogoče pa tudi za kakšen kozarček na "ženskem" klepetu. Vnaprej hvala, Fani
15. jul 2004 13:47
Fani, moram priznati, da nisem preveč "doma" pri drugem načinu, torej da na sadje natreseš sladkor in nato šele, ko se sladkor stopi, doliješ žganje. In to zaradi razloga, ki si ga navedla. Težje je kontrolirati količino sladkorja in alkohola. Zato tudi sadje namakam po običajnem postopku. Dam v kozarec, zalijem z žganjem. Po določenem času precedim in razredčim s sladkorno vodo (na liter žganja 2,5 dcl vode in 20-25 dag sladkorja). Slišala sem, da zlasti borovnice, če jih daš v alkohol "zakrknejo" in potem liker nima tistega pravega okusa po njih. Letos sem prvič borovnice namočila najprej v sladkor, in sicer zato, da sadje več od sebe. Vendar tako, da lahko "nadzorujem" količine. V velik kozarec za vlaganje sem dala toliko borovnic, kot jih sicer dam v dva litra žganja, posula sem s 40 dag sladkorja in nato na sonce. Nato sem zalila z žganjem (približno 2 litra). In sedaj stoji na balkonu. Potem bom šele videla, ali bo treba doliti še kaj vode ali ne. Teh likerjev - razen limončela vsake toliko -- ne uporabljam za pecivo, ampak samo za želodčne in drugačne težave, večinoma pa zato, da "pocrkljam" svoje goste.
15. jul 2004 14:31
Juhu! Meni so definitivno najboljše limonce, pa tudi vinske borovničke niso nič slabše. Trenutno pa tudi jaz "packam" Jegra od tete Pehte, pa imam tudi problem s hlapenjem žganja. Ampak po moje bo to zelo fina pijača. Včasih smo doma packali tudi rum punč, je bil zelo dober, samo ga ne prakticiramo več. V bistvu pri nas packamo vse sorte likerjev, ker imamo vsega na pretek okoli hiše. Zelo pohvalijo tudi mamin "liker za zdravje" iz rutice, žajblja in kumine in seveda orehovca. Aja, pa višnjev je tudi hitro pošel. Lp
17. jul 2004 10:00
Vlado, malo sem pobrskala po knjigah in v knjigi Jelene de Belder - Kovačič "Okus po cvetju" našla recept za liker iz vrtnic. Ne vem, če je takšen kot na Korčuli, izgleda pa obetavno. ROŽNO ŽGANJE Kozarec za vlaganje menjaje napolnite s plastmi vrtničnih cvetnih lističev in sladkorja (približno 500 g lističev in 500 g sladkorja). Kozarec napolnite do vrha, vsebino malo potlačite; na vrhu naj bo plast sladkorja. Dobro zaprite in pustite stati 3 do 4 dneve. Potem prilijte 250 ml vrele vode, 500 ml žganja in 2 žlici glicerina (polialkohol, ki nastaja pri vrenju snovi, ki vsebujejo sladkorje). Pustite pripravek stati 1 teden, potem ga precedite skozi gosto krpo in nalijte v (manjše) steklenice. S tem čudovitim likerjem lahko poškropite kolače, lahko ga uporabite v kremah in sadnih solatah ali si ga preprosto (morda z malo limonovega soka) privoščite po jedi. L p Katja
17. jul 2004 16:42
Hvala, Mimika. Bom pogumno eksperimentirala naprej. In res je, tudi jaz hočem imeti kontrolo nad količinami... Pozdrav, FaniKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Čarobna zelena torta
Ploščati špageti Bavette z genovskim pestom, sušenimi paradižniki in cvetačo