22. jun 2004 8:40
Ja, ja, kot pravi Tanja. Ko in če kuhaš, si oropan prostega časa popoldne. Pa je res vredno? Pri sebi sem se zelo dolgo ukvarjala s tem vprašanjem. Namreč jaz pridem domov okrog 16. ure in nič ne kuham. Dolgo sem imela slabo vest, pa sem si rekla točno tako: je res toliko vreden ta kuhan obrok? Tu ni splošnega recepta, za nas pač ni. Otrci imajo kosilo v šoli, midva z možem greva na toplo malico. Imamo le večerje, pa še to velikokrat namazi, včasih palačinke, šmorn, tudi Etine konzerve( prebranec ipd..)kar sploh ni tako slabo, pa čeprav je konzerva, pa mlečni rič, špageti s paradižnikovo omako, včasih spečem pizzo. Čisto odvisno od naše volje. Naredim tudi na zalogo štruklje ali podobno in jih zamrznem itd. Gledam pa res, da ni preveč salam, da je malo mesa.Navajam jih na maslo z medom, mleko in kruh, včasim snežne kepe kuhane v kakavu, polenta z mlekom. Čisto po občutku in trenutnem navdihu.
Imamo pa v soboto in nedeljo spodobno skuhano hrano. Takrat kuham z veseljem.
Ampak najbolj bistveno, ne se sekirat, če vsem ustreza..predvsem pa kuhan obrok, verjemite, nikakor ni vreden slabe volje, ker ti "vzame čas". Če ga vzame, bolje ne kuhati, vsi bodo preživeli in se enako lepo razvili, če pa kuhaš z veseljem, potem pa kuhajte.