Igrajmo se - običaji

3. maj 2018 7:53

Bravo, Felicita, natanko te, prav posebne potice sem imela v mislih.

Nadaljuj igro, prosim.

rimljanka

3. maj 2018 8:23

So pa težke za jest, kaj 

lp

3. maj 2018 9:03

Ljubenske potice?! S temi si pa vse zobe polomiš ... Nekaj informacij za vse, ki za te posebne butarice še nis(m)o slišali : http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/cvetna-nedelja  

3. maj 2018 10:54

O teli Ljubenski potici sem veliko prebirala že takrat, ko je Katarinči postavila vprašanje: Vejice katerih dreves so običajno povezane v butaro? No ja, šla sem mimo, ker mi to ni glih ena jedljiva potica 

3. maj 2018 11:25

Joooj, babka, ne morem si lastiti zaslug za tisto vprašanje, spomnila se ga je dočka, veš ... 

Sicer pa, tudi jaz sem (logično) razmišljala v smeri nenavadnih, a vendarle "jedljivih" (dopade se mi izraz) potic ...

Bolj ko razmišljam, ali so Ljubenske potice res posebne potice, bolj se (vsaj meni) nekako zdi, da so zdajšnje(!) res unikatne Ljubenske potice pravzaprav bolj posebne butare, ne pa posebne potice. Toda testene butarice, kot so nekoč(!) izvorno morda* bile, hmmm ... ja, tistim bi vsekakor lahko rekli posebne potice ...  kakorkoli, nadvse  zanimiv običaj oziroma poimenovanje butaric, sicer je pa fino, da v tej "hčerinski" in seveda tudi v  izvorni igrici izvemo toliko novega in  zanimivega. 

* citiram iz zgoraj pripete povezave:

"Potica, ki ni potica
Ime "potica" se je najbrž uveljavilo po butarah, ki so bile v preteklosti izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Domačin Martin Juvan ima nekoliko drugačno razlago: "Včasih, ko sem bi še otrok, se je na butaro dalo jabolko. Pri nas na Ljubnem pa jabolčnemu zavitku pravimo potica. In tako butaricam pravimo potice."

Sporočilo je spremenil(a) Katarinči dne 3. maj 2018 12:41

4. maj 2018 7:17

Kaj je to našek? Gre za staro navado, običaj, ki pa je danes skorajda izumrl.

8. maj 2018 18:43

Malo namiga prosim, Felicita.

lp

Ljudje, ki si upajo reči bobu bob, so velikokrat trn v peti tistim, ki želijo bob prikazati kot jabolko. cervus

9. maj 2018 7:03

Joža Vršnik po domače Robanov Joža opisuje običaj v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin. Ob rojstvu otroka sta boter in botra poskrbela za dar, ki pa ni bil namenjen krščencu, pač pa vsej ostali družini pri hiši. Za kakšen dar je šlo?

Sporočilo je spremenil(a) Felicita dne 9. maj 2018 07:03

14. maj 2018 16:44

draga Felicita !

Običaji so kar nekam zastali. Ne vem ali je krivo poletno vreme - no danes ni tako, saj nam vreme kroji ledeni mož in polulana Zofka, ali pa si nam postavila pretežko vprašanje. Morda pa nobeden ne premore navedene knjige. Priznam, da sem prvič slišala zanjo  

Pleace ! Malo nam še pomagaj pri iskanju odgovora , da se bomo lahko igrali naprej .

Dan je takšen, kot si ga naredimo.

15. maj 2018 9:22

Ni problema. Torej našek je bil dar, ki sta ga boter in botra poslala na novorojenčkov dom ob krstu. Lahko sta ga spekla sama ali pa ga je v njunem imenu spekel kdo drug. Danes je ta dar zelo pogosto na mizi, praktično vsakodnevno. Poznamo predvsem kvašenega, trenutno pa je zelo v modi tak, ki ga pripravimo s pomočjo droži. Ni več pretežko, kajne?