Odrekanje hrane otrokoma

enati  

član od: 17.9.2017

sporočila: 3

tema odprta - 17. sep 2017 10:01 | ogledi: 5.367 | odgovori: 14

Pred Novim Letom je imela hčerka preiskave na endokrinološkem oddelku. To sem izvedel po naklučju od otrok nekje aprila.

izvid na google docs 2.4 MB

Potem ko sem izvedel za preglede pa sta mi otroka izpovedala, da mlajši po kosilu (kuha 77 letna mama bivše, bivša skoraj ne kuha) ostane lačen, ker kosil ne mara in se po štirih letih bivanja tam tiste hrane še ni navadil.
Na vprašanje ali to pove, mi odvrne da reče mamici, in na vprašanje kaj potem, mlajši pove da mu reče da bi moral pojesti več kosila in da druge hrane ne dobi.
Sedaj mlajši izpoveduje da sploh ne reče več da je lačen, ker se je navadil biti lačen.
Punca mi pove (kosila sicer je) da po kosilu ne reče za drugo hrano, ker ji vedno ponudijo samo sadje, in reče "jaz pa tega nočem in "samo zmaje z rameni in glavo"", in raje počaka do večerje.
V treh mesecih sem to izpoved otrok pririto in v rokavicah večkrat preveril, in njuna izpoved se ni spremenila.
Otroka trenutno pojesta samo polovico toliko hrane kot sta jo pred ločitvijo 4 leta nazaj.

Oba otroka (hčerka 11, 23.5 kg, 132 cm, fant 8, 24.0 kg, 122 cm) sta podhranjena, krepko pod minimalno višino in težo za svoja leta. Punca nima podkožne maščobe in je izredno suha, ima posušene stegnenice, izbočena kolena, spremenjen in nazaj potegnjen obraz shiranca. Na izvidu piše da je podhranjena.

CSD je v maju na mojo prijavo policiji opravil razgovor z otrokoma. V zapisnik so zapisali da mlajši po kosilu dobi čokolino. Ker me je zanimalo kaj je sedaj res, sem otroka ponovno vprašal, in jima tudi povedal kaj so zapisali, in sta se oba zelo razburila da tega pa že nista rekla, in da čokolina sigurno ne dobita za kosilo, ker ga dobita kvečjemu za večerjo, pa še takrat imajo največkrat mueslije.

Mamica in njena mama sta hudo obsedeni z jogo in vegetarijasntvom. Pri bivši so neprimerne čustvene razmere za zdrav čustven razvoj otrok. Povedal bom da so zelo negativni, zelo neodobravjoči, zelo posesivni, bivša je huda mamina hčerka in zelo nesamostojna in podrejena staršema. Bivša je z ločitvijo postala hudobna in lažniva. Informacij glede otrok mi ne deli, tudi če jo vprašam po elektronski pošti. V živo komunikacija itak ni mogoča. Imamo tudi ločena oblačila. Otroka prideta na stik v znošenih, premajhnih in tudi strganih obalačilih. Poleti je bila punca na meju joka ko smo hodili, ker je imela tako premajhne superge. Otroka tudi povesta da imata pri mamici novi bundi, k meni pa prideta v starih in premajhnih ker sta novi prelepi za k meni. Otroka sta vsaj v polovici primerov na menjavi oblečena v oblačila ki sem jih kupil jaz.
Verjamem da mi to ne verjamete, in da dvomite v moje besede. V dokaz lahko nekaj oblačil, obutev in izmenjanih elektronskih sporočil pokažem.

Bivaš poskuša z lažmi na sodišču, csd, policiji doseči da otroka nebi imela stiov z menoj (sedaj sta z menoj v povprečju 45% časa in moram kljub temu plačevati 300 EUR preživnine ker sta dodeljena njej), in z hujskanjem otrok želi otroka odtujiti od mene.
Lansko leto na zadnji šolski dan v petek 25.06.2016 sem oddal otroka v šolo. Bila sta vesela in zanju običajne rasti. Naslednjič sem videl otroka 12.07.2016. Punca je bila totalno psihično zlomljena in dahavsko suha, z izbuljenimi očmi, štrlečimi koleni, suhimi stegnenicami, nazaj potegnejnim obrazom shiranca. Obvestil sem csd in policjo, ki nista ukrepala, sam pa takrat nisem vedel da bi ju moral peljati na urgenco, in bi bila takrat stvar končana. Malo pred tem smo dobili sodbo sodišča, jaz sem se na sodbo pritožil, bivša pa ne in je želela odtujiti otroka od mene. Otroka sta se pa psihično zlomila. Punca jeseni ni jedla kosil v šoli, ni več hodila na jahanje, pobirati se je začela šele po Novem letu. Z Novim letom se je sedaj naročila na običajna kosila in ne več na vegetarijansko.
Otroka tudi večkrat prideta k meni nastrojena proti meni, in mi večkrat kaj očitata. Jaz jima potem umirjeno povem kaj je prav in kaj ne.

Otroka sta 3 tedne po razpadu (bivša se je odselilsa šele 3 mesece kasneje) začela govoriti da mesa ne marata, da je fuj, da smrdi, da ga ona ne jesta, da ubijajo živali. Doma smo jedli vegetarijsnko, pri moji mami, kamor smo šli 1x na mesec na obisk, pa je na mizi čakal krožnik pečeneg mesa. Otroka sta še doma rekla, o bova jedla meso, in sta se po prihodu k mami zapodila v kuhinjo in grabail meso kot da 2 tedna nebi nič jedla.
Bivša prav tako ni stregal mesa v prvi starostni skupini v vrtcu kjer je bila zaposlena. Po enem letu ji zaposlitve za nedoločen čas s poskusno dobo enega leta niso podaljšali. Namesto nje so zaposlili drugo pomočnico in tudi število zaposlenih v vrtcu se ni zmanjšalo.
Prav tako je v vrtcu fanta vzojiteljici rekla da bi želela da mu ne strežejo mesnih jedi. Fant je od začetka zavračal meso, ko pa je spoznal okus, pa ga je začel žreti (tako se je izrazila vgojiteljica).
Fant je šel v vrtec z 2 in pol leti. Ob prihodu v vrtec je bil vedenjsko in prehrankso neprilagojen. Z njim so imeli ves čas težave.
Od rojstva fanta je bila bivša eno leto na porodniški in potem še 1 leto in pol brez zaposlitve, tako da je bil fant do vstopa v vrtec ves čas z njo in njenima staršema, ki so bili v tistem obdobju (dobesedno) ves čas skupaj, in se je odstaršev vračala pozno popoldne. Tume jaz tudi pripisujem vzroke za njegove čustvene težave. Takrat sem moraj jaz pogosto prevzeti punco v vrtcu.

Otroka sta z menoj zelo rada, ker imam do njiju fer odnos, jima postavljam zdrave meje, puščam veliko svobode, ju tudi okragam in kaznujem. Ju tudi zdravo razvajam, in ne dajem potuhe. Otroka imata pri meni svoj dom. Z njima ne manipuliram proti mamici in njima pomembnih osebam, zadev na sodiščih in zapletov z mamico jima ne omenjam, in ju po svojih močeh vzgajam da bosta v življenju čim bolj zadovoljna, in da bosta imela ponotranjene vrednote in zadovoljstvo s seboj in delom ki ga bosta opravljala.
Otroka sta bila med počitnicami tudi sama doma pri meni (otroka povesta da pri mamici nista bila še nikoli sama, brez nadzora, no, punca pove da je bila enkrat sama 20 minut), in sta si tudi sama že skuhala in pogrela. Ko je punca prvič grela riž (pa še jaz moram pri tem zelo paziti), ga je pripalila, moj odziv je bil tak, da je naslednji dan opogumljena z izkušnjo ponovno grela riž.
Doma vedno pripravim dovolj hrane za katero vem da jo jesta, in zraven pogosto tudi kaj novega. Novo morata vsaj probati in šele potem o njej soditi. Ko gresta od mize jima na krožniku pogosto ostane še kaj hrane ki jo imata rada.

Prav tako se je v 4 letih nabralo 14 nerealiziranih stikov, lahsko leto zaradi tega celo nisem mogel z otrokma na morje, česar smo se vsi, jaz in moje sedanja partnerka ter moja otroka in njeni punci zelo veselili.

Jaz sem tudi v tem trenutku, klub vsemu pripravljen na sodelovanje v korist otrok. Do sedaj s strani bivše nisem imel sogovornika, ga nimam, in tudi ne pričakujem da ga bom kdaj imel.

Jaz svojo zgodbo prepoznam v opisih drugih očetov na Društvo očetov Slovenije, ki ima tudi facebook stran.

Več kot mesec nazaj sem podal ovadbo zoper bivšo zaradi odrekanja hrane, zaradi nerealiziranih stikov, in zoper csd zaradi lažnivega zapisa izjave otrok, in zoper pediatrinjo v ZD, ki na zapisnike izjavlja da je z otrokoma vse v redu, in otroško psihloginjo v ZD ki vse težave otrok na zapisnik obtožuje mene. Psihologinja zapiše da imata otroka po prihodu k mamici po stiku z menoj stisko. Verjame da res, ker tam niso primern čustvene razmere in ker vesta da bosta tam lačna, ker jima hrano odtegujejo. Otroka sta pri meni vesela in sproščena, in od mene gresta v dobrem stanju. Psihologinja pa v vsem času ni ugotovila da sta otroka pri mamici lačna in da jima hrano odtegujejo.
Tako punca kot fant sta obiskovala psihologinjo, punca pa ima oktobra prvi razgovor pri psihologinji na UKC zaradi motnje hranjenja.

Sodišče še ni opravilo razgovora z otrokoma, in s katerim bi se vse moje navedbe potrdile.

Zakaj sem to objavil. Želim da bi sodišče v dobro otrok opravilo svoje delo pošteno in čim hitreje, in upam da bo s čim večjim krogom obveščenih, zgodba prišla tudi do medijev in se tudi preko tega izvršil pritisk na ustanove.
Prav tako bom vesel kakršnih koli uporabnih nasvetov in povratnih informacij. Prosim edino da me ne sodite na podlagi lastnih predsodkov in izkušenj.
Vesel bi bil tudi ekonomske pomoči, samo ne vem kako bi se to izvedlo. Sem v precej hudi stiski, ekonomski, predvsem pa čustveni zaradi tega ker ne morem pomagati otrokoma, kar pa je možno samo preko sodiča in dragih odvetnikov.

Kar se pa mojega odnosa z otrokoma tiče, naredim vse kar zmorem da bo njuno otroštvo pri meni prijetno in vzgojno.

Lep pozdrav,
enati
Ljubljana

enati  

član od: 17.9.2017

sporočila: 3

17. sep 2017 10:09

Za svoj zgornji zapis trdim da je resničen, točen in natančen, in da za vsebino prevzamem kazensko in materialno odgovornost.

Prav tako sem poskušal zapisati tako, da bi se razumelo čim bolj prav, da vas nebi zavajal, in da nisem sputil kakšnih bistvenih podatkov s čimer bi vas zavedel. Seveda bi lahko napisal še veliko več stvari, vendat zapisane stvari  v celit držijo

enati

enati

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

19. sep 2017 11:13

Tega brez odvetnika ne boš rešil. Ker sklepam, da te je strah stroškov, ti svetujem, da uveljavljaš brezplačno pomoč - v tem primeru bo odvetnik zaračunal stroške državi. Obrazec je tukaj http://www.zdus-zveza.si/brezplacna-pravna-po

Vendelina jr.

kara  

član od: 26.11.2005

sporočila: 725

19. sep 2017 11:59

 Za BPP je osnovni pogoj nizek osebni dohodek.

Drugače pa,  ubogi otroci. Totalna zloraba z obeh strani. Posledice-motnje hranjenja in še kaj. Samo na žalost nihče od vas odraslih tega ne bo hotel slišati, žal. Še vedno gre za borbo partnerjev , enega proti drugemu, otroci pa so v tej zgodbi le orožje. Le še ena mnogih zgodb, kjer boste izgubili vsi, ker zmagovalca običajno nikoli ni in ga ne more biti. Zapleteni ste v klopčič, ki ga ne more rešiti nihče, ne sodišče, ne CSD, ne zdravstvene službe. Samo vidva sta ta, ki to lahko. Z dialogom, z zaupanjem, da vendarle gre za otroka, tista glavna, ki ju morata čuvati in imeti rada oba starša. Ker to sta še vedno in bosta vedno ostala. Starši se ne razvežemo, samo partnerji.  Vidva ju imata rada, to vama bi moralo biti skupno. Razni svetovalci od zunaj  jih nimajo tako radi in so vama kvečjemu v veliko škodo. Njihovi nasveti pa le še podpihujejo "ogenj maščevanja "in dokazovanja kdo je tu boljši. Verjemi mi, NOBEDEN! 

kara

enati  

član od: 17.9.2017

sporočila: 3

20. sep 2017 18:17

Še enkrat, če eden ne želi sodelovanja, in ti poskuša otroka odvzeti na vse možne načine, preko sodišča, z odtujevanjem, če otroka strada, in jima ne da hrane, če je z ločitvijo postala zlobno hudobna in lažniva, če povsod govori grdo o meni, me prosim ne metat v isti koš. Hvala, jaz se zavedam kaj je dobro za otroka, sidišče pa naj pošteno razsidi, ne oa v korist ženska. In zakaj bi moral jaz kot moški ostat brez otrok? Ker sem moški? Hitler (feminizirano sodstvo) je tudi inel rešitev za del populacije, zajaj za vraga niso žekel sodelovat...

enati

dvorana  

član od: 27.5.2015

sporočila: 293

20. sep 2017 19:13

Joj,koliko živcev te stane to,ampak nekako se mor a to rešiti,drugače bo joj.zAKAJ PA SAMO TISTI Z NIZKIMI dohodki.Odvetniki so dragi kot žefran.Že sam pogovor ti zaračuna

dvorana

dari  

član od: 21.8.2004

sporočila: 1521

20. sep 2017 20:17

Samo to bom rekla,trpijo otroci zaradi staršev.Vem, sem kot otrok dala to skozi.Mama eno ata drugo, mi pa smo bili nekje vmes in na žalost trpeli zaradi njiju.Čeprav sta vsak po svoje trdila, da nas imata rada, da želita najboljše za nas a v resnici sta obračunavala med seboj na naš račun.

 

dari

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

20. sep 2017 20:55

kara je napisal/a:

Drugače pa,  ubogi otroci. Totalna zloraba z obeh strani.

 

Primera osebno seveda ne poznam, si pa (na podlagi prebranega) nikakor ne bi upala zapisati, kar si zapisala ti.  Od kod ti dovolj poatkov za to trditev?

rimljanka

dari  

član od: 21.8.2004

sporočila: 1521

20. sep 2017 21:13

Bom še to napisala,oba starša sem imela rada. Bilo je težko,ker si med obema,oba imaš rad,a starša vlečeta vsak na svojo stran. Pravim, če ste starši, ki imate radi svoje otroke,mislite na njih,ne na vajine težave. Vidva se kregajta, a ne v škodo otrok. Enostavno ne razumem staršev, ki lomijo kopja na otrocih.

 

dari

naor  

član od: 4.3.2010

sporočila: 7767

20. sep 2017 23:09

Tudi meni trditev, da je zloraba otrok z obeh strani, ni všeč. Ne vemo. Nekako razumem tega očeta, niso vedno samo mame dobre in očetje slabi. Še zdaleč ne.

 

naor

Trixi  

član od: 23.9.2003

sporočila: 15430

21. sep 2017 9:26

Žalostno je brati zgornji zapis enati. Ne dvomim v tvoj zapis in kot ti je svetovala Vendelina jr. poišči si odvetnika preko brezplačne pomoči. 

Kolikor razumem, ne gre samo za mamino nenormalno obsedenost s prehrano, ki jo na vsak način vsiljije otrokoma, gre tudi za maščevanje tebi kot partnerju, ker si si ustvaril novo življensko skupnost. Zato tudi onemogoča stike in ustvarja nemogoč odnos za komunikacijo. Sploh sedaj, ko si zadevo predal na sodišče in mama to doživlja kot pritisk nanjo in maščevanje s tvoje strani.

Jaz tu ne vidim, da bi vidva lahko ustvarila eno normalno komunikacijo, ker sta vsak na svojemu bregu in z svojimi prepričanji. Otroka pa imata namesto enega normalnega okolja stalen stres. 

Jaz sicer dvomim, da bi mama na podlagi ustreznih služb delovala kaj drugače pri prehrani kot sicer. Tudi z deljenim ali odvzemom skrbništva se primarna težava ne bo rešila, dokler ne bo mama poskrbela, da bosta otroka primerno hranjena za normalni razvoj. Predvsem, da bosta uživala hrano, ki jima tekne. 

Trenutno pa sta otroka res v čustvenemu vrtincu in najbrž jima hrana trenutno ni glavna tema. Najbrž si želita ene stabilnosti, miru in normalnega otroštva. Pa si se pogovoril z njima, kaj si želita? Kaj bi bila zanju rešitev? 

Vprašanje je tudi koliko otroka povesta zdravnici in psihologinji. Verjetno ju je strah, kako se bo vse skupaj končalo. Najbrž si nenazadnje želita tako mamo, kot očeta v mejah normale. Te pa zanju na žalost že nekaj časa ni več in nič ne kaže, da bi se lahko v krajšemu času umirilo in uredilo. 

Vse dobro in upam, da vse dobro izteče v korist otrok.

 

 

 

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti