Pakirano mesto

22. avg 2017 19:11

hedonist, zate vem, da si ribji navdušenec, uživač. In sem tudi sama v tej kategoriji. In morje se mi zdi idealna priložnost, da se rib najdeo tudi tisti, ki jih med letom žal, ne jedo kaj veliko ali pa sploh ne. Čeprav so poceni. 

Tako da mail ni bil namenjen ribjeljubcem, pač pa ostalim. 

22. avg 2017 20:25

Joj, pri nas nihče ni ljubitelj rib, meni pa sploh smrdijo tako, da jih komaj voham. Jih pa spečem 5x na leto mojima moškima, doma, seveda. Žal jih ne prebavljam, pa konec. Vsakih par let poskusim, če se je kaj izboljšalo, pa ugotovim, da se ni, hahahaha!  Enako je z gobami.

22. avg 2017 20:58

Mi smo na Ižu pojedli več rib, kot karkoli drugega, ker smo imeli prvovrstno izbiro. Ko smo bili z barko po manjših otokih, rib za kupt ni bilo, razen v restavracijah. Tudi letos jih ne bi bilo, če ne bi šli v Zadar. 

Tako, da je marsikje ponudba zelo raznolika, so pa zakotni kotički, kjer si lahko vesel, če kaj dobrega od doma prineseš.... 

22. avg 2017 21:08

Če bi šla v divjino, tja, kjer ne moreš nič kupit, bi vzela s sabo konzerve, so najbolj varna hrana. Hrenovke smo že v morski vodi kuhali, špagete tudi. Ampak bodi dovolj, da ne zaidemo predaleč.

23. avg 2017 6:49

mamamia: Z ribami je pa tako, da jih veliko ljudi ne je.  Dve generaciji nazaj so bile dostopne samo tistim, ki so živeli ob morju, rekah, jezerih  ali v mestih z ribarnicami. Pri ostalih se tradicija priprave rib ni mogla razviti in zato tudi privajenost na ribji okus ne.  Prehranjevalne navade pa kaj radi podedujemo od doma.  Sama zase vem, da mi je bil okus morskih sadežev dolgo odvraten. Ko sem se pričela počasi privajati nanj, me je zaviralo moje neznanje priprave, še vedno pa me motijo koščice, zato kupujem večinoma lignje,  sardele, postrvi in razne filete. To je bil razlog, da jih  tudi na dopustovanjih na morju sama nisem nikoli pripravljala. Veliko mi pomeni, da dam na mizo okusen obrok. Če nisem gotova, da stvar obvladam,  raje ne tvegam.. Če že, smo šli v restavracijo, kjer pa so ponavadi ponudili ribe, ki so jih dobili zamrznjene od kdovekod.

23. avg 2017 9:35

Saj, zaradi vsega, kar si naštela, se mi zdi čas na morju pravšnji, da kakšno železno navado malce sprememnimo. Vsaj poskusimo. Sardele so itak kraljice morja, ribe nasploh pa enostavne za pripravo, hitro gotove. Res pa je, da razumem, da se nekateri težko navadijo nanje, imamo tudi v krogu prijateljev nekaj takšnih, ki jim gre riba težko po grlu navzdol. 

Jaz jih pač obožjem tudi vse drugo iz morja, in vesela sem, da smo otroke že od malega navajali tudi na ribe in so jim še danes, ko so odrasli, zelo ljuba hrana. Tudi na celini. 

Jaz pa z veseljem tudi konzervo sardin pojem (tune ne maram preveč). Ribe so namreč edina hrana, ki s konzerviranjem ne izgubijo svije hranilne vrednosti. 

23. avg 2017 9:48

Sardele so zelo zdrave, predvsem iz konzerve. Prebrala. Kar se pa okusov tiče, draga Mamamia, težko je, če nečesa res ne maraš oz. ne moreš. Ko se Hribovc zgrozi ob ribji pojedini, ga čisto razumem. Jaz sem že v otroštvu zavračala kurje meso in tako je še vedno. Ne pomaga, če mi povejo, kako je pa to dobro. Zame ni. Tako da piščančji žur zame ni žur, ampak vse kaj drugega.  Res drži, da imamo vsak svoj okus, vsak svoj pogled.

23. avg 2017 10:17

Glede na svinjarijo v morju ,se rib, razen unih s severa, izogibam. Ce ze, potem res sardele, pac na dnu prehranjevalne verige. Jadransko morje je ena taka mlakuza, hebes "domace"...tako kot domace z vrta, ki lezi tik ob obremenjeni cesti. 

23. avg 2017 10:22

Ni problema, če je komu vrhuned goveja juhica, restan krompir in telečja pečenka....Samo s tem si omejiš spoznavanje okusov. In ni samo štos v tem, kaj se kuha tista dva tedna ob jadranskem morju (konec koncev, še eden več, ki zasmraja krajino z vonjem po pohanem mesu ali kakšni svinjski klobasi....to se konec koncev vse plača, samo plačniki tega po navadi ne vedo). Pride v življenju tudi kaj drugega kot zgolj dopusti. Recimo bolezni in je treba z dieto. In takrat se bo človek, ki je bolj odprt za različne okuse, lažje prilagodil na nov način prehranjevanja, če se pa vztraja na restanem krompirju, bo pa težje. Kdor je imel kakšno takšno izkušnjo v družini, ve, o čem govorim, kdor pa misli, da je vso pamet dobil enkrat do 35 leta (pa še do takrat je ni veliko nacurljalo), bo šlo pa tole mimo njega.

23. avg 2017 10:35

Ampak ti si se pa ful spremenila, Vendelina. Bolezen je hudic, ja.