Paniranje zrezkov

30. jan 2017 18:11

 Edina razlika med nama je v tem, da bi jaz pohano naročila pri nas v bližini, Lj je malo predaleč . Ni ga denarja, da bi za 30 ljudi cvrla v domači kuhinji, če pa je cel ocvrt piščanec 12 evrov ... In to odličen, da ne bo pomote, večkrat preizkušen. Ker se mi včasih niti za štiri ne da cvreti doma, pa skočimo po to.

In zadnji stavek drži kot pribit.

30. jan 2017 18:14

 Ja, v tistem blogu sem pozabila napisat o mojem prvem cvrtju - zamočki so bili na zunaj, ob kosti pa rdečekožci, kri je kar tekla ...

30. jan 2017 18:51

Pohan piščanec je bil nočna mora moje tašče, zunaj lepo pečen, pri kosti pa kot pravi Mamamia. Predlog Proxime sploh ni slab. Jaz bi se še pred par leti zgrozila ob takem predlogu, počutila bi se slaba gospodinja. A ne več, za toliko ljudi je to edino smiselno. Tudi v naši družini ena svakinja prakticira pohanega piščanca iz gostilne, pečenko pa sama naredi. Jaz recimo tudi ne poham za veliko družbo. Meni pohanje iz hladilnika povzroči težave. Poham sicer zelo redko, a se spomnim, da ko sem vzela meso iz hladilnika in ga nisem "segrela", se mi je prehitro zapekla skorja, znotraj je bilo pa še rožnato. Toliko o mojih izkušnjah.

30. jan 2017 19:23

Naor, tudi jaz sem že pustila meso v hladilniku, ker se ni porabilo, samo nisem bila naslednji dan navdušena! 

Za 30 ljudi je to zelo veliko dela, ne znam si predstavljat, da to iz izvedeš brez pomoči. 30 krožnikov samo za juho, 30 za ostalo, pribor,  da si ne zamislim gore krompirja, mesa, solat. Jaz se tega doma niti slučajno ne bi lotila, nimam niti dovolj vsega. 

30. jan 2017 19:32

Kara, še moje izkušnje. Če nam ostane že panirano meso za drugi dan, ga pred cvrtjem še enkrat na hitro povaljam v drobtine. Na ta način nekako osvežim zadnjo plast paniranja.

31. jan 2017 7:36

Mi, ki smo malo oddaljeni od "civilizacije", se pač moramo znajti. Tudi jaz pripravim, recimo za martinovanje, za 25 - 30 ljudi. Sladice, spečem in pripravim 1 dan prej, ravno tako rdeče zelje,  meso dam v paco zvečer, naslednji dan samo v pečico,  mlince poparim zjutraj in jih tik pred kosilom dokončam, štruklji so običajno v skrinji in jih samo skuham. Organizacija veliko pomaga,  po kosilu pa stari dobri pomivalec, samo zložim vanj (2 do 3 x) pa sploh ni problema...

31. jan 2017 9:14

Noemi, tole je pa dobra ideja. Definitivno jo bom uporabila. 

Punce, ne morem nikamor po hrano. Pohala bom zrezke, zato ne bo take panike glede kosti in prepečenosti. Juho bom skuhala dan prej. Pečenka bo začinjena in v pacu tudi dan prej. Jo samo vržem v pečico. Krompir bom spekla klasično. Za drugo prilogo pa bom naredila Koroške kipnike, ki jih tudi obvladam. No, tako nekako. En dan prej bom spekla tudi torto. Vse za mojega sineka, ki praznuje.

31. jan 2017 9:56

kara, saj nas je večina tu tako počela, le da sem jaz vedno vse isti dan delala, samo meso sem marinirala dan prej. Z izjemo cvrtja seveda, tega za večje omizje nisem počela, preveč časa gre. Za večjo družbo so bile večinoma jedi iz pečice, ali vsaj glavnina, ker je potem dovolj časa za vse drugo. 

Vse je stvar dobre organizacije, kot je malaga napisala. 

Potem pa z leti volja malo uplahne in ravnamo kot je proxima napisala. Moj osebni rekord doma je hrana za 27 ljudi, ampak sta mami pomagali s solatami in tortama, za 10 do 15 sem še nekaj krat opravila z levo roko (moja nočna goveja pečenka je zmagovalna kombinacija za taka slavja), zdaj se pa ne grem več. Kvečjemu nedeljsko kosilo za 6 do 8, kolikor se nas zbere, pa še to ne naredim vsega sama ampak pomagata tašča in svakinja.

Med tednom pa sploh ne kuham več, to sem prepustila tašči, ki je itak vesela, da lahko za sina skrbi. Pa naj, ona je srečna, on zadovoljen, jaz pa še najbolj. 

31. jan 2017 11:19

Mamamia, kakšen recept pa imaš za nočno govejo pečenko? Kateri del si uporabila? Že dalj časa si želim dobiti preizkušen recept za dobro govejo pečenko, ker mi nikoli ne uspe 100%.

31. jan 2017 12:51

Heheh, jaz trdim da večina mojih najbolj uspešnih gospodinjskih fint izvira iz lenobe ali udobnosti.... Moja mama to sicer občuduje, ampak si sama nekako "ne upa". Stara šola pač, kaj bodo pa sosede rekle.