V roke sem dobila knjigo Babičina kuhinja po naše. Naj ne zveni kot reklama. Prepričana sem namreč, da si projekt, kot je ta knjiga, predvsem pa tisto, kar se je dogajalo pred njenim nastankom, zasluži pozornost. Projekt KuhnaPaTo, ki ga vodi Anka Peljha, namreč skrbi za negovanje slovenske kulinarične dediščine, naše zakladnice. Otroci med letom, pod vodstvom prizadevnih mentorjev (ki morajo tudi na usposabljanje) kuhajo in tekmujejo, na temo tipičnih slovenskih jedi, po posameznih pokrajinah in regijah. Iščejo stare slovenske jedi in jih pripravljajo na sodoben način, torej naše domače sestavine, le tehnike uporabljajo drugačne. In predstavijo jed po starem in po novem.
V knjigi najdemo značilne jedi, kot so jih pripravljali včasih in kakšne so v sodobni verziji. Po slovenskih regijah oziroma pokrajinah, s kratkim opisom jed in recepti za pripravo po starem in novem načinu.
Lep, res lep primer, kako slovensko kulinarično zakladnico ohraniti. In ne le to, Ekipa mladih kuharjev se pripravlja tudi za pomembne mednarodne nastope. Ko se bo smelo, bom o tem napisala kaj več, do takrat pa priporočam brskanje po tej knjigi in po projektu KunaPaTo sploh. 
.
. Vsa čast!
in 
.
"Stressed is desserts spelled backwards!" 
rimljanka 
