Dobrodošlica bodoči snahi

25. nov 2016 15:27

Bodi vljudna, ne vsiljiva, čisto naravna. Za vse ostalo bo še čas.

Pozdravček!

25. nov 2016 15:30

Tako tudi bo!

25. nov 2016 16:19

 Poglej, imam eno armado ljudi, s katerimi se razumem in se po "horoskopu" ne bi smela razumeti in obratno. Videti nekoga je eno, preživeti nekaj časa z njim, je drugo. Jaz sem postala z našo tamlado prijateljica, ko je začela prihajati k hiši. Tako hitro, kot jo je sprejel sin, sva jo midva z dragim vključila v družino. Čeprav je imela (oz. sta imela vsak svoje) svoje najemniško stanovanje, je hitro dobila ključ od naše hiše, da je občasno naredila uslugo in poskrbela za psa. Skupaj smo praznovali  rojstne dneve in praznike, ker to se da lepo razdeliti na dve družini v dveh krajih, da njeni starši ja niso bili za nič prikrajšani. Tudi njena starša sta mojega sina sprejela tako, kot midva njo. Glede na vse to, mi niti na misel ne pride vprašanje, kako sprejeti nekoga, s katerim bi moral meti že od vsega začetka "dobro" (ali slabo) zarisane odnose. To niso daljni sorodniki ali hotelski gostje, do katerih je treba biti vljuden in ji  je dobro dati košček čokolade na blazino. 

Vanja

25. nov 2016 16:25

Samo vsiljuj se ne in jima pusti živeti po svoje! Njuno stanovanje je NJUNO in ne (več) tvoje, torej pozvoniš, ko prideš na obisk- pa ne prepogosto. Ne kuhaš za sina, razen, če te izrecno prosijo. Ne siliš v njune otroke (ko jih bosta imela)ampak počakaš, da te prosijo. Ne kritiziraš ničesar v njunem odnosu, stanovanju, če ni ravno smrtno nevarno. Ne deliš nasvetov, če te ne prosijo.

Malo za šalo, pa veliko zares, iz lastnih izkušenj. Vse je na dogovoru.

25. nov 2016 17:05

Kot je rekla moja draga Vendelina. Prijazno dobrodišlico ji izreči, z upanjem, da se boste lepo razumeli. Ne rini vanjo, povej ji le, da če te potrebuje, si tukaj. Morda ju prvo nedeljo ko se priseli, povabiš na kosilo, takole za dobrodšlico. Če jima ne bo ustrezala, tega več ne ponavljaš. Daj ji čas, da se navadi, in ji pustite, da ohrani nekaj svojih navad.

Jaz sem več kot 30 let živela pod skupno streho s taščo in tudi z družino moževe sestre. Vsak svoje stanovanje seveda, a skupen vhod v hišo in voda ter centralna. Na začetku smo postavili pravila igre in način plačevanja skupnih stroškov.

S taščo nisem imela težav, sprejela me je odprtih rok. Na začetku smo postavili meje zasebnosti in se jih držali. To je tudi pomenilo, da smo si zvonili na vratih, preden smo vstopili v stanovanje koga drugega v hiši.

Prijazno ji ponudi pomoč,a ne rini vanjo. Daj ji čas, ti bo sama prišla nasproti. Le če kdaj opaziš, da si morda ne upa kaj vprašazi ali rečim jo opogumi. Lahko se tudi s sinom najprej pogovoriš, bo verjetno vesel, da ti je veliko do tega, da se ta mlada pri vs dobro  počuti.

Vso srečo vam želim.

25. nov 2016 17:47

Anemiilat, ne obremenjuj se:

Deklica pride verjetno za stalno v vašo hišo, takrat jo objemi in stisni, povej ji, da si srečna, ker je z njo srečen tudi tvoj sin, ter, da upaš in si močno želiš, da bi med vami bila srečna tudi ona.

Gradite dober in zdrav odnos, tako tudi temelji ostajajo trdni. Nič se ne boj, če ti nisi zmaj, tudi snaha ne bo nikoli. Srečno vsem skupaj.

Jeeeeeeeee, jaz imam najboljšo snaho na tem svetu, že tako veliko let smo   v dobrem in slabem, pa v vmesnem času tudi 

25. nov 2016 18:05

Jeeeeeeeee, jaz imam najboljšo snaho na tem svetu, že tako veliko let smo v dobrem in slabem, pa v vmesnem času tudi.  

Je napisala babka

Upam da bom  tudi jaz lahko tako zavriskala.

25. nov 2016 18:10

Mi imamo tudi snaho v hiši-so zgoraj s svojim vhodom. Midva sva spodaj in moja tašča in tast tudi-vsak s svojim vhodom. To sem poudarila zato, da se ve, da ima vsak svoj dom. Jaz nikoli ne grem k snahi kar tako, ker spoštujem njeno zasebnost-kot sama ne bi rada videla, da mi tašča kar naprej hodi na vrata. Moram povedat, da se čisto normalno razumemo vsi skupaj drug z drugim.  Sem pa med vrsticami enkrat pred leti razumela snaho, ko se je pogovarjala s prijateljico v moji prisotnosti, da ji je fajn, ker se midva nič ne vmešavava v njuno življenje. Res je, da nam vse tudi ni prav, kot se tudi drugim zgodi ampak vsak ima svoje mnenje in življenje in tako je prav. Nič ne pretiravaj, ko pride v hišo, s sinom se dogovori, če pripraviš kakšno zakusko-on bo že vedel, če ji je to ok in se vsedite skupaj kot ponavadi in je. Ćim bolj naravno. Lepo se imejte v skupnosti.

25. nov 2016 18:48

Hvala vsem za prijazne besede!

Še že odvajam hodit v zgornje prostore in čakam da povesta če kaj rabita.

25. nov 2016 20:27

A ja, pa še to; ne se obremenjevat z mislijo, če kaj rabita. To ti lahko postane mora in, če ne rabita nič ne biti slabe volje. Ker ta mladi živijo čisto drugače kot mi. To kar mi mislimo, da bi bilo dobro njim mogoče ni, ker so bolj enostavni in imajo druge prioritete. Jaz imam tako navado, da, če sem dežurna za otroke, če ni staršev pač to opravim. Če so vsi doma jih pustim pri miru in nič ne sprašujem. Ko bi radi kaj že rečejo.