Gostitelj - gost

25. nov 2016 17:46

Pri nas so gostje vedno obuti in še nihče ni prosil za copate. Zgolj vprašali že, a tako, da ti je bilo jasno, da je iz vljudnosti. In nikoli jim jih nismo ponujali, moj mož je odločno proti tej navadi. Se je zgodilo, da so mnogo let nazaj prišli s smučanja v ski butskah in pustili jezero pod mizo. To me ni niti malo motilo. Zares pa je bila na preizkušnji moja vljudnost, ko je naša znanka štorkljala v visokih, ozkih petkah za mano po celem stanovanju, ker je hotela nekaj videti. Naslednji dan sem si kar oddahnila, ker nam ni preluknjala ravno polakiranega parketa. Jaz s sezuvanjem nimam problema, če vidim, da je to v navadi se preobujem. A  tudi v naši širši družini tega ne delamo, tudi pri prijateljih ne.

27. nov 2016 6:00

Pri kulturi, seveda tudi pri kulturi druženja, vedno znova ugotavljam, da je predvsem pomanjkanje spoštovanja. Spoštovanja tako do gostitelja kot gosta. Vedno znova doživljam vsiljevanje svoje volje in objestnost (pri drugih si lahko dovolim več...). Potem ne gostim več oziroma kot gost ne pridem gledat dnevnih novic...

Pogrešam, stara šola, da gost prinese rože in jih izroči gostiteljici (ne na vratih ampak v stanovanju), da posvetimo čas drug drugemu, ki smo ga namenili druženju in gremo, ko je še "luštno".

27. nov 2016 9:05

Pri nas je bila vedno polna hiša, danes malo manj, ker smo se postarali, pa se vsak rad bolj doma drži. A družimo se še vedno, dobivamo se podnevi in odhajamo zgodaj zvečer. Včasih smo prišli zgodaj zvečer in odhajali zgodaj zjutraj. Z rožami me niso zasipavali, razen za rojstni dan, veliko mi pomeni, da pravijo, kako je pri nas luštno. Vedno se pa najde kakšen malo bolj neroden, pa kaj.

27. nov 2016 18:49

 No ja, naši prijatelji vedno pridejo z rožami in steklenico v rokah, pa če smo si še tako blizu in bi tudi brez tega lahko prišli. To v primeru, če se dobimo na kakšnem slavju, praznovanju, večerji, pri kateri je več parov. Seveda pa mi ne nosijo rož (pač pa kako flašo, bučo, kumare, feferone, marmelado, nekaj pač...), če pridejo kar tako, na pijačo, kavo, torej bolj mimogrede, ne pa na "pravi" obisk. Naša hiša je odprte sorte, pride lahko kdorkoli iz ožjega kroga prijateljev kadarkoli. In mi imamo dvojne prijatelje, h katerim lahko gremo kadarkoli brez najave (in se tudi na vratih obrnemo, če trenutek ni pravi, nič narobe s tem), kar tako, na poti iz trgovine ali ker se mi pač gre k njim. 

Tv je pri nas prižgan le, če je kaka tekma pa bi moški radi videli rezultat ali spremljali del dirke. Seveda ne ob obroku pri mizi, ampak ko je obed mimo, me pa res ne moti, če del družbe nekaj odgleda, potem pa nadaljujemo pri mizi. Pa saj smo prijatelji! Drugo je pa seveda, če so med gosti taki, s katerimi si nismo kdo ve kako blizu, v tem primeru TV ostaja ugasnjen.

Vse je odvisno od okoliščin. Mene načeloma nič ne moti. Oziroma še nisem imela gostov, ki bi naredili karkoli takšnega, da bi me motilo.