23. maj 2004 14:07
Najprej moram reči, da sem to samo prebrala in da ne vem, ali je res, ocenjujem samo, kaj se mi zdi logično in verjetno. Rdeča in zelena soja naj sploh ne bi obstajali, samo rumena. Vem, na vrečki v trgovini piše prav to. Po izkušnjah z namakanjem in kuhanjem soje sem podobno naredila tudi z "zeleno sojo" (menda bi naj to bil azuki fižol, če mene vprašaš, je res bolj podobno fižolu). Namočila sem čez noč, nato pa prvo uro kuhanja nisem niti pogledala. Napaka, po 1 uri je bila v loncu samo še nerazpoznavna kaša, tako močno se je razkuhalo. Torej, "zelena soja" se kuha precej manj časa... Podobno velja tudi za rdečo lečo (ne vem, če mogoče to kdo zamenjuje z rdečo sojo?), takoj je kuhana in razkuhana, saj so to menda olupljene polovičke leče. Super je za zgoščevanje zelenjavnih juh, enoločnic, omak ipd., saj se hitro razkuha do nerazpoznavnosti.
Pire prodajajo več vrst. Mama pravi, da se ji skuha v 10 minutah, gotovo gre za pripravljeno varianto ala instant koruzna polenta. Prav včeraj je bila na izletu, bili so tudi v nekem mlinu, ves avtobus je naštimala, da so vsi kupili piro, ker je tako krasna, da se skuha v 10 minutah. Med potjo so ugotovili, da imajo vsi neoluščeno (pravo) piro, ki jo je gotovo potrebno namočiti čez noč in kuhati dobro uro, uro in pol (kot jim je povedal tudi mlinar, vendar so raje preslišali). Verjamem, da je tale neoluščena pira iz mlina boljša, kot je boljši neoluščen rjavi riž.
Nimam prav veliko izkušenj s kuhanjem teh žit in stročnic. Problem je v tem, da tega doma nihče ne je, ne mož ne otroci. Skuham samo iz veselja in samo zase, za to pa potrebujem čas, voljo in po možnosti še kakšnega jedca, tako da pride bolj po redko na vrsto. Je pa res dobro, priporočam vsem, ki se opogumijo poskusiti. Na vse skupaj je možno gledati kot na riž in fižol, to dvoje pa dobro poznamo.
Pozdrav, Fani
).
Knjigo Prezrte strocnice imam, vendar v njej nista zajeta.
Pa se malo slikic, da bo bolj jasno kaj imam v mislih:
Zelena soja: 
