21. maj 2004 10:55
To tako ali tako, pa nič se ne da pomagat, vsaj kot posameznik prav dosti ne. Zadnjič sem slišala, da v naših megamarketih sploh ni zagotovoljen pregled gensko pridelane hrane, se pravi sadja in zelenjave, torej; tisti, ki nimamo kmetije ali koga poznanega, pač kupujemo to kar je na izbiro.
Na radiu je bila pred kratkim razprava, kako in kako kvalitetno jedo otroci in njihovi starši. Seveda so prišli do zaključka, da če je mesečni dohodek slabši je temu primerno slabša tudi kvaliteta hrane. Kar je po eni strani pravilen vidik, po drug strani pa, če se staršem ne da kuhati in pripravljati zdravih, uravnoteženih obrokov, ne pomaga nič. Poznam ljudi, ki so zelo dobro finančno situirani, pa kuhinje tudi uporabljajo ne in to z dvemi, tremi otroci. Ker jim tudi ni dobro. Ker so navajeni jesti fast, menza food. Veste koliko prijateljev, mladih ljudi poznam s slabimi prehranjevalnimi navadami? Ko je dnevno na meniju, meso, krompir, solata. Ali pa omaka, polivka, testenine, riž, bel seveda. To vem zato, ker kar naprej kuham za goste, pa potem najraje vprašam, kaj bi jedli, da ne bo nesporazumov in nelagodja, ko bo hrama na krožniku. Skoraj vedno je odgovor: ti, midva bi kak zrezek, krompir, pa solatko , pa ne uporabljat kakih čudnih začimb! Midva ne jeva drugačnih stvari, kar pomeni, ne ajde, ne soje, ne kosmičev, ne pire, ne pšenice, ne kitajskih in azijskih dodatkov...
Kot sem rekla, vse je odločitev vsakega posameznika. Zgoraj navedeno ni nujno slabo, sama ne maram propagirati, kaj je dobro, kaj slabo, kaj zdravo, ker ne morem vedeti. Ne morem toplo priporočati, jejte solato, ker lahko je bila nabrana ob prometni cesti, paradižnik pa umetno vzgojen. Sem pa za to, da se doma kuha, tudi če je kdaj kratka s časom, ker to vem iz lastnih izkušenj... Vsaj kdaj pa kdaj...
lp, lidka