Kako vzljubiti zelenjavo oz. jo nadomestiti

4. dec 2015 12:09

Mogoče bi res pomagal kakšen kuharski tečaj,če ga imajo v šoli.Ne dolgo nazaj mi je nečakinja pripovedovala,da pri njih zdaj čisto drugače kuhajo odkar sta bila sinova na tečaju,se mi zdi, da je rekla, da sta ga imela Jani in njegova punca ne vem kako ji je ime,ki sta bila v gostini.Zdaj sta vsa pametna (stara sta 13 in 14 let) kako je treba kuhat in kaj,prej jima je pa po 3 različne stvari kuhala za kosilo,pa sta gospodiča še vihala nos.Zdaj pač kuhata veliko sama,ker mami ne zna.Mama se lahko na glavo postavi pa solate  punca ne bo jedla,če bo pa to predlagal nekdo drug, potem je pa to prava stvar.

4. dec 2015 12:40

Omg, ste se razpisale na moje besede. In vsekakor nisem mislila na lažjo obliko bolezni glede na to, da ima dekle težave z odvečno težo. Se pa strinjam, da pri vitkih ljudeh na zunaj ne moreš soditi kdo ima sladkorno ali ne. Od prijateljice hčerka je pri 12 letih čez noč postala na inzulinu. Popolnoma se ji je spremenilo življenje. 

Sicer pa si Kara pred 4 leti pisala o svojih težavah s sladkorjem, težo in pritiskom in si dobila precej napotkov naših članic. Upam, da si uspela spremeniti prehrano in da se ti je stanje izboljšalo. Z svojim zgledom lahko najbolje pomagaš hčerki. Če pa se stanje še vleče je skrajni čas za spremembo. 

4. dec 2015 12:56

Ker sem bila tudi sama dolgo časa predebela in sem morala zato, da sem shujšala, tudi precej spremeniti način življenja, bom še jaz prispevala par nasvetov, ki so vsaj meni pomagali:

- Spremembe uvajajte postopoma. Če bo naenkrat imela vsak dan pred sabo zgolj kupe zelenjave, ki je zdaj ni navajena, se ji bo uprlo. Naj bo hrana (vsaj za začetek) taka, ki jo pozna, ampak malo spremenjena - na primer pica s polnozrnatim testom, paradižnikom, malo(!) sira, piščančjimi prsmi in še eno zelenjavo, ki si jo izbere sama. Ali pa rižota z naribano melancano namesto smetane. Mogoče pire krompir, kjer je polovica krompirja zamenjana s cvetačo. Receptov in nasvetov je po spletu in knjigah ogromno.

- Pojasnite ji, da ni treba, da je kot vegetarijanci. Ok, tukaj mogoče malo tvegam, ker grem glede na tvoj zapis malo kontra nasvetom zdravnika, ampak če ima rada meso in ga bo zelo pogrešala, ga vključite malo več, kot je napisano v dieti, pa izberite bolj nemastne kose. Piščančje ali puranje prsi, ribe, pusta govedina... po mojem (seveda v manjših količinah kot do zdaj) ne bi smele ovirat napredka, če gre zgolj za hujšanje. Če gre še za kakšno drugo zdravstveno težavo se seveda držite navodil zdravnika.

- Nobena hrana ni prepovedana. Ampak nekatere stvari jemo pogosteje kot druge. S kosom torte za rojstni dan ni nič narobe, ravno tako ne s koščkom ali dvema čokolade na športnem dnevu, problem je samo mera - dva koščka in ne dve vrstici čokolade, in ob "posebnih" priložnostih in ne vsak dan. Obstaja seveda tudi varianta, da se popolnoma odpove "junk foodu" in marsikdo, ki je to poskusil, pravi, da po enem, dveh mesecih želja po njem popolnoma izgine, ampak mislim, da bi bila za najstnico, ki se ji že tako jedilnik močno spreminja in ima okoli sebe verjetno polno skušnjav, prva možnost boljša.

- Nobena hrana ni obvezna. Če kaj res ne gre, potem ne gre. Ampak seveda v nekih razumnih mejah. Tukaj imam sicer najmanj izkušenj, ker moj problem ni bil v tem, da ne bi jedla zelenjave. Ampak mogoče samo kot ideja, naj poskusi vsakič nekaj drugega in naj poskusi zelenjavo "rangirat". Si zelo težko predstavljam, da ji je vsa zelenjava enako "ogabna", čeprav bo na začetku verjetno tako trdila. In tisto, ki je malo manj ogabna, bo verjetno prej in lažje sprejela na jedilnik, kot pa nekaj, česar res ne more spravit po grlu. Poskusite tudi pripravit isto zelenjavo na več različnih načinov.

- Nekdo je v enem od prejšnjih postov napisal, da samo s prehrano ne bo naredila veliko. To preprosto ni res. Urejena prehrana je najmanj 80 % uspeha, zato je ključno, da spremeni način prehranjevanja. Ne morem dovolj poudarit, kako pomembno je to in pomembno je, da tudi ona to ve. Kar pa ne pomeni, da šport ni pomemben. Predvsem je bistveno ohranjanje mišične mase - zaradi zdravja, splošne kondicije, pa tudi mišice kurijo več kalorij kot maščoba. Aja, pa seveda lepo oblikovano telo vedno lepše izgleda, kot suho ;)

- Naj se svet ne vrti samo okoli hujšanja. Spodbujajte jo, da se še naprej ukvarja s stvarmi, ki jo veselijo, mogoče razvije tudi kakšen nov hobi...

- Že veliko punc pred mano je to napisalo, ampak bom še jaz, ker je res zelo pomembno: Sodeluje naj cela družina. Brez podpore najbližjih (ne take "podpiram tvoje grizljanje korenčka medtem ko se bašem z vrečko čipsa", ampak tudi v dejanjih) je veliko, veliko težje. Mogoče se to komu zdi samoumevno, ampak poznam tudi primere, ko so starši otroka poslali v Stično, potem so jim pa ob obiskih čokolade nosili...

Za konec še ena majhna vzpodbuda: na začetku grejo načeloma kilogrami najhitreje dol, tako da je treba samo začet, in motivacija pride hitro :) Veliko vztrajnosti in uspeha želim :)

4. dec 2015 14:03

Nekoč sem prebrala, kako je bolj od kazanja slik deformiranih organov učinkovito prikazovanje, kaj se zgodi, če se s kajenjem, prekomernih prehranjevanjem ne preneha, s tem da je bil poudarek na družbeni oz. družinski noti v smislu, da npr. vnuki prej izgubijo prastarše oz otroci starše, kateri kadijo (šlo je za napis in sliko na škatlici cigaret, ki je prikazovala nagrobni križ ob dedku, ki v zraku vihti vnuka).

Life is war against boredom~

5. dec 2015 18:13

Včasih se, ko poslušam materinske nasvete, ki ne delujejo, resno sprašujem, kako lahko ljudje tako hitro pozabijo, da so bili sami stari 14 let - nekoč. In da so se jim v tisti dobi starši nepopisno zoprni in najedajoči s svojimi pravili in pogledi na svet. Pa resno, kateri 14-letnik pa brezrezervno uboga starše? Oziroma, če jih, potem je pa res za vključiti alarm, ker gre  za kakšno drugo patologijo zadaj.

14-letnica ne bo od prve sprejemala nasvetov staršev - tudi če so bili do sedaj relativno pametni s svojimi nasveti. Če so jo pa silili, da nekaj je, sedaj jo silijo, da poje nekaj drugega - skratka, nimajo ravno kakšnega silnega track-a pametnih usmeritev -  potem je pa jasno, da se bo upirala. Kar je znak, da je normalna najstnica.

In e tako, dda vsak najstnik pameten nasvet raje sliši od koga drugega in ne od staršev. Bi rkela, da znajo v Stični kar lepo povedati otrokom, kako se lotiti življenja in je tule edina pametna pot do Stične.

Plus, familija bi tudi morala malo na pogovor - sodeč iz tega, kar je napisano, se stvari ne lotevajo najbolj posrečeno.

6. dec 2015 15:05

Hm, naša 10 letna vnukinja pa že od drugega leta naprej ne je nobenega sadja v nobeni obliki, ne pije nobenih sokov, k sreči le vodo. Je že čisto malo premočna, kar se nakazuje predvsem z maščobo na trebuščku saj neizmerno obožuje le vse mesne, močnate in sladke zadeve. Fizično je zelo aktivna, vendar glede na apetit, ki ga ima, najbrž še premalo.

Sadje jo že z vonjem pripravi skoraj do bruhanja- Smo izredno žalostni, ker  vsi stali pa smo navdušeni sadjejedci. Poskusili smo že vse, pa ne gre, sadje začuti tudi, če npr. jabolko nadrobno naribam v biskvit.

6. dec 2015 15:56

Babi,

enega takega (le da je ves čas suh ko dren) smo imeli tudi v naši družini. Tako nekje do 12. leta je jedel govejo juho, meso, kruh, orehe, potem se je pa že počasi nehalo. Česa drugega ni bil pripravljen niti poskusiti, krompir je jedel samo tistega, ki ga je sam pridelal na svojem kvadratnem metru vrta. No, potem je pa začel počasi poskušati tudi druge stvari in zdaj je vse razen sadja. Sadja res nobenega, pa kaj potem, saj je vso zelenjavo in to veliko in z veseljem.

Ne bodite torej žalostni, pač počakajte, da dobi pogum še za kaj drugega.

9. dec 2015 7:36

No tako. Pa sem nazaj. Kar nekaj časa nisem sledila vašim komentarjem, pa sem jih prebrala sedaj, ko mi je računalnik spet dostopen. Krajši dopust seveda.

Naša deklica počne vse sorte, da bi vzljubila zelenjavo. Ugotovili smo, da je nesmiselno slednjo prikrivati oz. skrivati med ostala jedila, če želimo, da jo vzljubi. To je naš cilj. Da bi spoznala kako je zelenjava okusna.

Pozabila sem povedati, da smo v družini sicer vsi veliki ljubitelji zelenjave in zelenjavnih jedi. Jaz sama in tudi njena mama ( živimo namreč zelo blizu in je zato abonentka tako v moji kuhinji, kot babicini in mamini) sva pravi solatarici. Jemo vse od kuhane do sveže, vendar ona pri tem ne sodeluje. Vedno smo morali pripraviti še za njo nekaj posebej. Lahko bi rekli, pa bo že jedla, če bo lačna. No, potem se je končalo pri hladilniku, salamah in hitrih jedeh, kar je še slabše.

Napredovali pa smo malo. Skoraj vzljubila je paradižnikovo solato. Tudi zeleno solato je že jedla ( malo), vendar z jogurtovim prelivom, ne mara kisa.

Ocvrto zelenjavo ji nismo pripravili, ker je po mojem to isto, kot bi jedla ocvrt krompir ali meso. Polno olja in zelo kalorično.

Skratka iščemo načine, kako počasi vnesti v njene obroke zeleni del. 

9. dec 2015 8:19

Med solato in ocvrto zelenjavo je še morje zelenjavnih jedi (pa saj ste napisali, da ste njihov ljubitelj?)!

Zelenjavne lasagne (npr. s špinačo, blivo, bučkami...), zelenjavne polivke za testenine, zelenjavne ponve (brez ali z mesom), popečena zelenjava na žaru, zelenjavne omlete, zelenjavni narastki... Tega je malo morje v bazi receptov.

9. dec 2015 8:46

Le kot ideja, pri nas se zadeva je namesto čipsa in se jo včasih pogricka že ko se hladi na kuhinjskem pultu; seveda je odlična tudi kot priloga.

Pečena cvetača s kurkumo: cvetačo operemo, natrgamo na listke, razporedimo po pekaču, solimo, malo popopramo, pokapljamo z olivnim oljem in jo obilno potresemo s kurkumo (na srednje veliko cvetačo cca 3 čajne žličke). Kar z rokami premešamo in spet razporedimo po pekaču (fino je, da ima dovolj prostora, da se lepo zapeče). Potem pa v pečico z njo na 180 do 200 stopinj za cca pol ure. Vmes jo tudi nekajkrat premešamo, pripravljena je ko po robovih porjavi.

Pa roke si umujte, ko delate s kurkumo, kar fajn barvo pušča :)