13. nov 2015 16:57
Vedno najprej zamesim nekaj vrst testa in ga spravim v hladilnik, tudi ko pečemo z ekipo. Piškotno testo v hladilniku brez težav vzdrži več dni, tako da potem valjam testo in pečem, ko je čas. Oziroma grem k mojim puncam z nekaj že pripravljenega testa, da gre potem delo hitreje (one iz že prirpavljenega izrezujejo in pečejo, jaz sproti delam novo testo, ko so prvi piškoti pečeni začnejo s krašenjem, jaz potem nadaljujem z izrezovanjem in peko). Vmes potem naredimo še piškote iz testa, ki ne stoji na hladnem (brizgani keksi, nebeški poljubčki, orehi, školjke ...). Se organiziramo po sistemu tekočega traka. Včasih je trak že malo ovinkast, ker kak kozarec vina vmes pade 
--- Pa črte so potem malo poševne pri okraševanju ...
Me s peko začnemo zadnji vikend v novembru in bomo pekle še po en dan v prvih dveh decembrskih vikendih. Ko sem pekla sama, sem običajno pekla zvečer, ko je bilo več miru v kuhinji. Glavnina je potekala ob petkih in sobotah zvečer, ker mi zjutraj ni bilo treba zgodaj vstajat (če se je peka zamaknila čez polnoč).
Piškote dam v kovinske škatle, med posamezne plasti dam peki papir. Tudi v kartonske škatle spravim, če kovinskih zmanjka, pa v plastične tudi, na dno vseh škatel pa dam alu folijo ali peki papir.
Piškoti so vzdržljivi, če nimajo kreme, ki vsebuje jajca (s takimi kremami jih jaz niti ne delam, le nugat, čoko krema, marmelada in marcipan pridejo v poštev), vzdržijo več mesecev. Sem tu že omenila, da sem enkrat s praznimi škatlami pospravila tudi eno, v kateri je bilo nekaj navadnih piškotov, le s sladkornim oblivom, pa smo jih pojedli in ni bilo nobenemu niti slabo ...
mamamia
