15. sep 2015 14:09
Ah, biologija 9, zdaj pa razumem.
Urey - Millerjev eksperiment, ki predstavlja simbolični začetek eksperimentalnega znanstvenega raziskovanja izvora življenja z eksperimentalno podprtimi rezultati teorije. V bistvu sta testirala že obstoječo hipotezo Oparina in Haldane-a, ki pravi, da so pogoji na Zemlji v hadeiku (se pravi v prvem obdobju obstoja Zemlje, ko na njej še ni bilo življenja) vzpodbudili kemijske reakcije, pri katerih so iz anorganskih takrat obstoječih spojin nastale organske molekule. Eksperiment, ki sta ga postavila in o katerem ste se zanesljivo učili, je dal lepe - veliko preveč lepe rezultate (se pravi: nastale so organske molekule, iz katerih lahko nastajajo aminokisline). Dobila sta formaldehid, acetilen, vodikov cianid, skratka vse potrebno, da so lahko nastale biomolekule. Podobne molekule so veliko kasneje našli tudi na asteoridih in kometih oziroma njihovih ostankih - torej bi lahko življenje nastalo ne samo na Zemlji, ampak tako rekoč kjer koli v vesolju.
Hipoteza je imela eno samo slabo stran - bila je namreč napačna, a tako zelo lepa in verjetna, rezultati pa tko prepričljivi, da je za desetletja zavrla (če ne celo zatrla) raziskave v drugih smereh, saj je odvrnila pozornost od pravih (oziroma veliko bolj verjetnih) začetkov življenja. Urey je bil takrat že taka avtoriteta in siva eminenca znanosti, da nobenih, še tako zelo utemeljenih, protiargumentov leta in leta niso hoteli upoštevati in so uredniki revij tovrstne prispevke dosledno zavračali kot neutemeljene, da ne rečem šarlatanske. Problemov teorije je bilo več - sestava atmosfere po nastanku Meseca in po koncu bombardiranja Zemlje z meteoriti namreč ni bila taka, kot sta jo predpostavila Miller (mladi raziskovalec) in Urey (mentor). Prav tako ni bila termodinamično aktivna (če zmešaš amoniak in metan, se ne zgodi nič) in razredčenje v oceanu, kjer naj bi se vse skupaj dogajalo, je bilo preveliko, da bi bile take reakcije možne v večjem obsegu, pa nevihte gor ali dol, in bi prišlo do razpada nastalih spojin v oceanu veliko prej, preden bi uspele zreagirati v kompleksne organske molekule.
Ampak Urey je za znanost veliko bolj pomemben zaradi ostalega dela - njegove raziskave izotopov lahkih elementov so temelj mnogim današnjim jedrskim tehnologijam in izotopski (geo)kemiji, ki posegajo v tako rekoč vse segmente našega življenja, od tega, kakšne so bile podnebne razmere in sestava atmosfere na Zemlji skozi milijarde let njenega obstoja, kaj so jedli naši daljnji in ne tako daljnji predniki, do medicinske diagnostike in geografskega porekla vina in sirov. Pa seveda enega kupa drugih stvari. Njegov izlet v odkrivanje začetkov življenja je bil samo majha ekskurzija v veličastnem opusu raziskovalnega dela, na katero zdaj sicer gledamo s simpatijo, vseeno je pa s svojo nepopisno in neomejeno avtoriteto, ki je v bistvu ni zase nikoli zahteval, na nek način nehote pokopal marsikatero obetavno raziskovalno kariero. Oziroma drugi v njegovem imenu.
Zadnja leta svojega življenja je preživel prav po Voltairu - povsem spokojno z obdelovanjem svojega vrtička v prekrasni La Jolli v Kaliforniji.
Sonja
Sporočilo je spremenil(a) limnol dne 15. 2015 14:12