Plošča z marmorja

21. maj 2015 22:51

hehe, "pomagaj si sam in Google ti bo pomagal" to mi je polepšalo dan!

22. maj 2015 5:40

Kdor se bo resneje lotil poglobljenega "študija" na temo granita in ne zaupa kamnoseškim mojstrom, učbenikom in Googlu, naj se poda na vsakoletni sejem kamnin v Verono. Ta vikend ravno poteka sejem poldragih in okrasnih kamnov, fosilov itd. Poleg "kamenčkov za bižuterijo" je moč videti tudi po nekaj kvardatnih metrov velike plošče (tudi granitov) iz nam zelo oddaljenih dežel. Indijci, Pakistanci, Brazilci in drugi pripeljejo na ogled na tone robe v barvah in vzorcih, ki jih pri nas redko kje srečaš. Tudi če ne boste kupovali (kar tam počnejo kamnoseki in večji trgovci), se splača napasti oči na eksponatih in seveda po samem mestu:
http://www.agendafiera.com/ita-475-evento-verona-mineral

Sicer pa je na prvi pogled graniton skupna ena značilnost - groba "zrnatost". To je moč opaziti tudi pri zelo monokromnih kamnih, kot so recimo nekateri tile "črni" brazilski:

http://www.solpedras.com.br/modules/mastop_publish/?tac=G

PS. Jaz imam po kuhinji nekatere dele - obrobe pri pultu - iz navadnega kraškega apnenca, "repna". Ki ga je mož na fino pobrusil in spoliral ter impregniral s silikonskim zaščitnim premazom, ki ga kamen vpije. In to je to. Pri vsem "špricanju" maščobe in kislega s štedilnika, je kamen še vedno tak, kot mora biti. Živ. In tudi če bi se vanj vpil kak maščobni madež, to ne bi bila nobena tragedija - saj je vendar del kuhinjske površine!

22. maj 2015 9:18

Sej je edina lepa za pult.. Pogojno zadnja..