Ali kupujete slovensko ?

10. maj 2015 18:59

Naše knjige so npr. zelo drage, majhna naklada pač. Tukaj mi pa res ni vseeno, pa drage karte za gledališča, kulturo sploh. Tudi duševna (duhovna) hrana je draga.

11. maj 2015 7:54

Vedno, ko kupujem, najprej pogledam, če bi se dalo dobiti robo, izdelano v Sloveniji (ime proizvajalca  tega  ne zagotavlja - ne vem, če ima Peko sploh še kaj proizvodnje v Sloveniji?).  Potem je na vrsti kvaliteta in cena.  Kot  že nekateri pred menoj, sem nekaj več pripravljena plačati za robo, izdelano v Sloveniji (da bi naši delavci še imeli delo doma), če presega moje zmnožnosti, poiščem druge znamke. Belo tehniko imam večinoma Gorenjevo in sem zadovoljna, nikoli več pa ne bom kupila italijanske, me je preveč razočarala. 

Za pohištvo se splača preveriti pri naših številnih obrtnikih. Niso več tako dragi, kot so bili nekoč. Tudi izdelava je, vsaj kolikor sem jih videla, zelo solidna pa še v merah se prilagodijo. 

Pri hrani gledam, da do nas ne prepotuje  pol sveta. Ne dam dosti na oznake "eko", tudi za to se predpisi v posameznih državah razlikujejo in italijanski "eko" ni pridelan pod enakimi pogoji kot avstrijski ali slovenski. Kupujem večinoma sezonsko zelenjavo, se pravi: spomladi zeleno solato, poleti paradižnik, jeseni radič, pozimi zelje.  Kar se da vkuhati ali zamrzniti v večjih količinah takrat, ko je sezona. Predvsem pa skrbim, da gre vse sproti in da ni treba ničesar zavreči, ker bi propadlo. 

13. maj 2015 13:23

Sama dajem prednost sicer ceni, je pa res, da če vidim da je npr. slovenski paradižnik, krompir, meso, .. raje kupim to. Kot tudi npr. čaje kupujem slovenske, ne tujih. Prav tako čokoladice, če npr. kupujem za darila, vedno kupim Gorenjko,.. Kar se tiče gospodinjskih aparatov, imava doma Beko (sušilec in pralni), Bosch pomivalca in Boschevo multifunkcijsko čudo, ki ga praktično nikoli ne uporabljam..

Imam pa strašen odpor do česna s Kitajske, in ga raje ne kupim in nimam doma (pa ga sicer res obožujem).

13. maj 2015 14:39

Mleko, meso in mlečni izdelke, hrenovke, klobase, sire, salame kupujemo slovenskega porekla. Zelenjavo, kolikor jo pač je potrebno kupit pozimi kupujem v diskontih , razen zelja, repe in še kake malenkosti, spomladi in poleti, ko so cene nižje na tržnici pri lokalnih kmetih ali v kakih akcijah v trgovinah. Jajca neposredno doma pri mamini sosedi. Čistila, praški, šamponi, kreme so več ali manj tujega porekla, se pa najde tudi Afrodita. Stroje imamo nekaj Gorenje, ostalo Bosch, Hoover, LG. 

14. maj 2015 21:08

Takole bom napisala: v jeseni bom osem let v penziji, moja pokojnina je solidna, moževa nizkotna...

Moje razmišljanje o slovenski robi je tako: Moji otroci so zaposleni v Slovenskih podjetjih ( zdaj še ) v teh podjetjih iščejo kruh tudi moji vnuki in jaz se trudim, kolikor se lahko,da podpiram naše gospodarstvo---

Ne rabim več materialnih dobrin v gospodinjskih aparatih, v pohištvu v avtomobilih--- imava, kar imava... zgleda, da sem v preteklosti delala dobre naložbe, ker nama vse to še dobro služi...

Sem zagovornik naše, doma pridelane hrane, res da dražje plačamo, ampak prekleto premislimo, preden kaj zavržemo, nihče me ne bo prepričal, da bom kupila Egiptovski krompir, da bom kupila Kitajski fižol, da bom kupila peteršilj iz Čila, da bom kupila korenje iz Maroka... o ne, kupila bom manj, ampak naše SLOVENSKO!!!

15. maj 2015 12:39

Vsak po svoje se trudimo pomagat tej naši ljubi Sloveniji, a ne pozabite na tole:

Dobitnica štirinajstega Boba leta (leto 2012) je čistilka Jelka Bobonja iz Zasavja z izjavo:

"Na kraj pameti mi ne pade, da bi pogledala, kaj na izdelku piše; je zdravo, ni zdravo, koliko konzervansov ima, je slovensko ali ni. Zame je pomembna samo cena. Kupujem tisto, kar je v akciji, in temu prilagajam svoj jedilnik."

Veliko ljudi je prisiljenih tako ravnati.

15. maj 2015 14:04

Danes sem kupila kumare, ki so zralsle na Hrvaškem, a bi slovenske, če bi imela izbiro. Načeloma pa kupim naše, zelenjavo, med, meso, mleko.Naju ne bo sesula hrana, ker ne porabiva veliko, pa tudi zmoreva. A kjer morajo gledati na cene, žal je tako, kupijo najugodneje. Nekateri si še najcenejšega ne morejo privoščiti. Res sem žalostna, ko tole prebiram.