Živel praznik

3. maj 2015 8:55

3. maj 2015 9:19

Navezala se bom samo na Tedykino ugotovitev. da svojih otrok nismo naučili, kaj ta praznik ali kateri drugi mogoče pomeni. Ne morem se bolj strinjati, saj pogled na hihitajoče najstnice, ki jih novinar sprašuje kaj vedo o prazniku in ne vedo nič, res zaboli. Pri veliki količini podatkov, ki si jih mlad človek mora zapomniti pa nič o pomembnih rečeh, ki dandanašnji bremenijo cel svet, ne samo naše dežele.In ja, Proxima ima prav, najlaže je pripopati link, se v družbi domačih in prijateljev jeziti na krivice, ki se nam dogajajo, narediti pa nič oz. je to vse, kar naredimo. Psi lajajo, karavana gre dalje.

3. maj 2015 9:44

Včeraj sem se peljal iz Kranja, skozi Škofjo loko v Poljansko dolino in kaj mislite, koliko izobešenih zastav sem videl? Eno. Eno samo. Pa ne mislim z tem, da nam bo zaradi zastav kaj bolje, to pove samo kaj in koliko spoštujemo svojo državo in z državo tudi svoje pravice kot delavci. Res je, link je lahko pripopat, težje je kaj naredit, lahko pa začnemo z spoštovanjem do slovenskih simbolov.

3. maj 2015 17:41

Kaj niso novinarji končno tudi del delavskega razreda? Takole se prepozna dirigirano novinarstvo: namesto, da bi predstavili našo državo, kot eno redkih, ki  zaradi spoštovanja prvi maj praznuje dva dni, računajo izgube . Si predstavljam, da je tudi danes zelo težko, morda celo nevarno,  biti odgovoren novinar, ampak da skočijo na vsako žogo, je že preneumno.  

3. maj 2015 17:45

Mi smo naše otroke podučili o pomenu prvega maja, osmega marca in še katerega praznika (tudi o verskih vedo vsaj osnove, smo doma povedali, ker nikoli nista hodila k verouku), pa tudi o določenih zgodovinskih vrednotah. Da ne bi bilo kašnega zavajanja.

3. maj 2015 17:54

No, če smo že pri prostih dnevih - Slovenci smo tam nekje v zlati sredini. Kot tudi po opravljenih delovnih urah v letu (kar je vsota praznikov in dopustov). Pa pri davkih. Da se ne bi po neporebnem pritoževali.....

5. maj 2015 19:18

Draga Vendelina Jr. in ostali, še malo bom pametoval in brcal v temo.

Pred (ohoho) leti smo se za prvi maj zbirali na hribu, vsi iz fabrike in okolice ter vsi zadovoljni v prazniku. Že takrat so bolela plačna (ne)sorazmerja in še marsikaj drugega, ampak imeli smo službe, plače dovolj za primerno preživetje, mladi so imeli perspektivo, na voljo so bili bančni in fabriški stanovanjski krediti pod ugodnimi pogoji, ki jih je tako ali tako izničila inflacija, dobro organizirano zdravstvo itd. itd. Na enem prvomajskih zborovanj se ga je direktor preveč nalezel in je zarjul v prostor: "Juhu, živel prvi maj, praznik delovnega ljudstvaaaa!!!" Ta vzklik smo kasneje malo za šalo in malo zares ponavljali na vsakem kasnejšem zborovanju. Ampak bili smo tovariši, tudi z direktorjem.

Kaj je danes ostalo? Delavske pravice? ... bla, bla, bla ... Zagotovljena delovna mesta? ... bla, bla, bla ... Perspektiva mladih? ... bla, bla, bla ... Ter bla, bla, bla in bla, bla, bla v nedogled. Od tod spremenjen vzklik: "Juhuhu, živel prvi maj, praz ... bla, bla, bla, bla, bla, delovnega ljudstvaaa!!!" v mojem prvem postu. Zgolj cinizem z vsem spoštovanjem do praznika.

Razni pamfleti, tudi tvoji, draga Vendelina, v smislu "moramo braniti svoje pravice, moramo to in ono", zelo spominjajo na pamflete sindikalistov, ki že zavoljo svoje enormne plače, ki je, mimogrede, nekajkrat višja od delavske, morajo navduševati, združevati delavce in udrihati po delodajalcih, da se obdržijo v svojih sedlih. Marsikomu to ni jasno.

Ampak pustimo vse to. Globalni neoliberalizem s svojim kapitalom narekuje zdajšnje razmere. In ne jaz, ne ti in morda celo po čudežu zedinjena Slovenija ne moremo nič proti denarju, ki uravnava svet. Približujemo se razmerju 2 % bogatih, vodilnih, in 98 % drugih, delavcev, uslužbencev in drugega pogrešljivega kadra, ki ga ni škoda za dosego čim večjega dobička. Tako pač je, ne da bi se s tem strinjal. Doklej še bo tako, ni odvisno od nas Slovencev, smo premajhni, ampak nekje in enkrat bo počilo in globoko upam, da spremembe ne bodo krvave.

Kar pa se tiče zamere, da kot kakšen stavkokaz delam na praznik, delam zase, za svoje mikroskopsko drobno podjetje in za to, da mi na stara leta ne bo treba brskati po smetnjakih. Štejem se med uspešne Slovence, ne zato, ker bi bil bogat, ohoho daleč od tega, ampak ker se preživljam sam s svojim delom in delo ni umazano, četudi na praznik. Po drugi strani bi lahko tudi dvignil vse štiri v zrak, obremenil proračun in pljuval vse vprek po zdajšnjih razmerah.

Dragi moji, vse to že malo diši po politiki, v katero se ne želim spuščati, ampak bil je izziv in tu je odgovor. Od moderatorja je odvisno, ali ga bo brisal.

V vsakem primeru, tu je najlepši del leta, carpe diem.
Lp

5. maj 2015 19:41

booris, pa saj po vsebini je tvoje pisanje enako Vendelininemu, no. Zato mi je iztaz pa,flet res nepotreben. 

Sicer pa - kar smo hoteli, to imamo, z vsemi posledicami vred. Pa ne samo mi.

5. maj 2015 19:53

Dragi booris, zgolj in izključno od Tebe je odvisno, kako boš pogledal in reagiral na vso stvar; dokler boš prepričan, da Tvoj prispevek nič ne šteje, toliko časa bo res tako, ne glede na to, da si ponosen - in popolnoma prav je tako, da ne bo nesporazuma - da se lahko preguraš skozi mesec s svojim delom.

Jaz se pač ne morem, pa bi srčno rad, pri 34, z dokončanim naravoslovno-tehničnim faksom in delovnimi izkušnjami ter mednarodnimi referencami živim predvsem od socialne pomoči in, sicer sam, živim v nepremičnini, ki je last mojih staršev. Partnerstvo sem odmislil, družino še prej, ampak upam pa še vedno, da bom nekoč nekje le lahko dokazal, da sem vreden zaupanja in poštenega dela za pošteno plačilo.

Vsaka mravljica lahko prenese le eno smrekovo iglico naenkrat, ampak živijo pa skupaj v ogromnih mravljiščih, kjer vsaka iglica šteje (ne pa tudi mravljica). Počilo bo pa definitivno, prej ali slej, ker smo ljudje že neštetokrat dokazali, da smo se nesposobni učiti in naučiti lekcij iz zgodovine.

Dokler boš gledal tloris, boš videl krožnico in gibanje, ki se po njej slej ko prej vrne v izhodišče. Ko pa boš pripravljen pogledati izven ustaljenega zornega kota, tudi tretjo dimenzijo, pa boš videl spiralo, ki počasi, a vztrajno napreduje naprej.

5. maj 2015 20:19

booris in drejček...

tako lepo, kot sta vidva napisala, jaz ne znam...sem pa zelo vesela, da obstajajo ljudje, ki znajo povedati tudi drugače, z vsem spoštovanjem do vajinih razmišljanj, do praznika, do globine dela, do človeštva, do soljudi, ki trpijo, ki bijejo revščino in komaj živijo... do mladih brez vizije za prihodnost, do starostnikov, ki so gradili to domovino, verjeli vanjo, danes pa niti za preživetje v domovih nimajo... in ja... tisti, ki polne nahrbtnike s seboj nosijo, nikoli ne bodo razumeli človeka, ki okrog hodi s strgano malho na dnu...