Doma narejen deodorant

21. apr 2015 0:35

Res bi bila vesela, če bi pojasnila, kaj pomeni "dolgotrajno uporabljanje". A je to 5 let, ali 10 ali 20... 

in seveda kakšna podrobnost o tem, kaj uničuje v telesu, bi bila tudi dorbrodošla.  

Hvala.

Vanja

21. apr 2015 5:24

Pa saj  je toliko tega na netu, pro et contra,( odvisno kdo piše,  ali bolje  komu in koliko  kapne v žep ) da si mirne duše lahko ustvarimo svoje mnenje. Moje je, da vrnitev nazaj na vodo in žajfo niti ne bi bilo tako slabo.

Norčevati se iz tistih, ki karkoli ustvarjajo doma, je pa, milo rečeno, nevredno komentarja.

Kotarca

21. apr 2015 7:45

Vanja, po prebiranju kar nekaj raziskav o aluminijevih spojinah v deodorantu, je moj odgovor zelo kratek, vendar zavzame bistvo. Spojine aluminija se nalagajo v telesu, ne glede na izvor, lahko gre za zaužitje s hrano, konzervami, folijami in tudi nanos z deodoranti. Točen čas seveda zato ni možno podati, odvisno je od količin, ki se z leti kopičijo. Ker gre za majhne količine, lahko rečem le z leti, vse je pa odvisno od uporabnika. Povezave so tako z alzheimerjevo kot drugimi težkimi boleznimi. Dokaza pa črno na belem o direktni povzročitvi nikoli ne bo, ker ni interesa, da bi se to dokazovalo.

Pralinca

21. apr 2015 8:40

Nisem brala vseh člankov, ker so nekateri šli mimo bistva te teme. Moje mnenje pa je slednje - nekateri ne prenesejo deodoranotv, zato ni nič napačnega, če ga naredijp sami doma. Tudi sama jih uporabljam, poizkusila sem jih veliko, tudi kreme, po nekaterih  sem dobila hudo reakcijo, boleče bule. Deodorante kupujem, vendar skrbno preberem, kaj vsebujejo, saj imamo pod pazduhami bezgavke in pretirano špricanje ni priporočljivo. Ponudba je velika, razpon v cenah tudi. Ni nujno, da je najdražji tudi najboljši. To ve vsak posameznik zase.

V službi in v toaletni torbici imam  vedno osvežilne robčke, in če začutim, da sem se spotila oz. da sama zaznam neprijeten vonj, se diskretno umaknem in se z robčki osvežim.

Sicer pa prisegam na vsakodnevno nego, na vodo in navadno "žajfo". In seveda, česittke tistim, ki se bodo lotili narediti doma deodorant. Mogoče si ga kdaj  tudi sama umislim!

21. apr 2015 8:42

Pralinca,

sama praviš, da je potrebno znanje dostopno v našem jeziku. Popolnoma prav imaš, ampak tiči v osnovnošolskih učbenikih, ne pa na lepotnih in ženskih spletnih forumih

Seveda lahko razpravljamo o škodljivosti aluminija, ampak od deodoranta skozi kožo v možgane je pot zelo dolga in komplicirana in tako enostavno pač ne gre. Smrtonosno je na tem svetu prav vse, pa če že hočeš eno primerjavo - tuna veliko bolj kot deodorant (razen, če ga poješ, ampak temu pač ni namenjen - pa tudi v tem primeru ne bo glavne škode od aluminija), še bolj pa vsakodnevna pot v službo, če se pelješ skozi mesto par kilometrov daleč. V deodorantih je aluminij v obliki soli, recimo oksiklorida ali skupaj s cirkonijem v obliki kompleksov s kloridom, hidorksidom in glicinom. Te ponavadi dodajajo antiperspirantom, ker mašijo znojnice in tako zmanjšujejo znojenje, nikakor pa iz njih kar tako ne pridejo do možganov. In ne glede na to, da nobena resno zastavljena raziskava do zdaj ni mogla dokazati zveze med uporabo deodorantov in antiperspirantov na razvoj raka na dojkah, ta še vedno straši po forumih lepote in podobnih, ki oplajajo fantazije prestrašenih uporabnic. Ker, no, je pač kul, če lahko druge strašiš pa pri tem izpadeš pameten, pa zaradi vsakega dodatnega bralca lahko reklame prodajaš malo dražje. Mimogrede, ideja se je razširila konec devetdesetih let po enem samem sporočilu, ki je kot spam zaokrožilo po internetu.

Galun  (kalijev aluminijev sulfat) se dandanes v deodorantih najde bolj redko, ker draži kožo. so ga pa včasih uporabljali brivci za ustavljanje krvi pri svojih bolj nesrečnih strankah (ker pospešuje strjevanje krvi), dodajajo ga depilacijskim voskom (ker je pacast - in zato so ga v starih časih tudi uporablali kot utrjevalec za lase - so stali navpično cel dan in še dlje, če je bilo treba). Kdaj pa kdaj se znajde v kakem pecilnem prašku, dodaja se pa tudi premazom, ki zavirajo gorenje, skupaj z drugimi kemikalijami, pa v kakem plastelinu in podobnih igračkah je tudi.  Skratka: tudi galun deluje v deodorantu tako, da znojnice začasno zalepi, pa če je v brezvodni obliki (ker običajno ima veliko kristalno vezane vode), tudi veže nase vlago in tako nekaj časa suši pazduhe - manj se znojiš, bolj dolgo deluje. Namesto kalijevega se dandanes kot kristal v večji meri prodaja amonijev galun, ki je manj dražljiv. Če ga namažemo na kožo, naredi torej lepljivo plast na njej, deloma se pa tudi raztopi v vodi. In seveda prav tako prodre v kožo  - ampak količine so minimalne, tako kot pri vsem drugem aluminijevem, kar se uporablja v deodorantih.

Ko smo pa pri škodljivosti aluminija - je pa takole. Aluminij je v zemeljski skorji med najbolj razširjenimi elementi (takoj za kisikom in silicijem) in smo ljudje na njega dodobra odporni. Vsak dan ga pojemo in vdihnemo kar veliko, ker ga najdemo v večini najpogostejših mineralov, zlasti tistih, ki v najfinejših delcih letajo po zraku. Škodljiv postane, če pride v telo v ionski obliki (recimo oksihidroksidnih kompleksih) oziroma v obliki organskih (recimo citratnih) raztopljenih kompleksov, pa še to samo za tiste ljudi, ki imajo okvarjene ledvice. Ja, res se kopiči v možganih in deluje nevrotoksično. Ampak edini, pri katerih je res prihajalo do zastrupitev z aluminijem (tudi smrtnih), so bili dializni bolniki na starih aparatih, ki so imeli kup aluminijastih delov. Ampak, razumite, ti ljudje so preživeli leta in leta vsak drugi ali tretji dan več  ur priklopljeni na aparaturo, iz katere jim je raztopljen aluminij v dializni raztopini dobesedno tekel v telo. Take doze v normalnem življenju v kri ne moreš dobiti ne s hrano, ne z vdihavanjem prašnih delcev, sploh pa ne z deodorantom. Tudi iz aluminijastih loncev ne, razen, če bi načrtno v njih prekuhaval limonado in se nalival z njo leta in leta. Izjema so, kot rečeno, bolniki z okvarjenimi ledvicami. Strah pred zastrupitvami je torej popolnoma odveč.

S pazdušnimi vonjavami je pa tako, da jih ne bo, če ne bo bakterij, ki bi rasle na koži in dlakah. Tem ne ustreza najbolj rahlo kislo okolje, ki je normalno na koži, ko postane nevtralno ali rahlo alkalno, se pa namnožijo. Zato, soda bikarbona ne bo kaj dosti pomagala. Če hočete najbolj natur deodorant, si nehajte briti dlake pod pazduho. Na teh bakerije ne uspevajo, odvajajo pa vlago od telesa in tako grenijo življenje bakterijam, ki živijo na koži (ker jim poberejo vodo). Kdo bi si mislil, kaj?

21. apr 2015 9:04

Hvala za obširno razlago. Sama ne berem kaj veliko lepotnih in ženskih spletnih forumov, zato moje informacije niso od tod. Se pa poslužujem poljudnoznanstvenih raziskav in razlag iz virov, ki mi izkazujejo kredibilnost. Morala bi poiskati link do raziskave, kjer sem brala, da preko bezgavk lahko preide v krvni obtok in od tod tudi v možgane. O okvari ledvic in povezavi z nalaganjem nisem zasledila, ti pa verjamem, ker si smiselno napisala, vendar kljub temu, ne vidim smisla zakaj bi tvegali z nanosom nečesa, ki ob določenih pogojih škodljivo vpliva na naše telo. 

Alum lahko draži kožo, to vem. Jaz si izdelujem zase in za partnerja deodorant z alumom, v roll on izvedbi, z dodatkom eo palmarose in malenkost mete. pH je sicer res nizek, ampak draži me ne nič, deluje pa odlično. Dokler mi bo ustrezal, je ok, potem bom pa iskala alternative. S sodo bikarbono sem sicer poskusila, ampak sem s časom opustila, ker mi ne ustreza visoka bazičnost.

Dober blog o izdelavi kozmetike je Moja domača kozmetika, če koga zanima, kako izgleda domača izdelava kozmetike brez cmarjenja in zvarkov.

Po ponovenem prebiranju tvojega posta, bode v oči to, da praviš, da tovrstno znanje tiči v osnovnošolskih učbenikih. Glede na to, da je tema precej kontroverzna, dvomim.  Mi lahko prosim navedeš točen vir, v katerem osnovnošolskem učbeniku je govora o alumijievih spojinah in njegovih učinkih na telo?
Sicer pa ni edina škodljiva snov v industrijskih deodorantih aluminij, v nekaterih so tudi parabeni, petrolati, parafini, triklosan, itd. Zatorej resnično mislim, da je vredno, da se vsaka zase pozanima, kaj nanaša nase, vsaj toliko, da kupi čimmanj škodljivo kozmetiko, če si je ne želi ali zmore izdelati sama.

Pralinca

21. apr 2015 10:26

limnol, občudujem te, da se ti kljub pogostim komentarjem tudi kakšnih komaj pismenih članov še ljubi razložiti kakšno zadevo iz stroke na preprost in nam laikom razumljiv način.

Pralinca, tale zapis o smiselno zapisanem je popolnoma mimo, ker bi rekla, da se je nekdo z doktoratom iz takšnih zadev pa najbrž vsaj ene trikrat že srečal na svoji znanstveni poti s temo, o kateri suvereno piše. In namesto, da bi bili takšnim, kot je limnol, pa še nekaj strokovnjakom iz različnih področij, ki kdaj kaj iz svojega "foha" podučijo, hvaležni za brezplačno izobraževanje...................jim kakšni iz mojega prvega stavka dopovedujejo, kako nimajo pojma, ker v npr. Lady pa drugače piše o tem Micka Kovačeva.

O doma narejenih žavbah pa pojma nimam, ker dalje od domače ognjičeve kreme nisem šla.

21. apr 2015 10:45

Dobro jutro, Ognjič. Žal nisem seznanjena z izobrazbo ljudi na tem portalu. Se opravičujem, če sem te prizadela s svojim ne poznavanjem izobrazbe članice limnol. Menim, da sem kljub temu bila do nje korektna, rekla sem le, da je smiselno napisala in dodala svoje mnenje o smiselnosti uporabe. Na začetku sem ji napisala hvala za obširno razlago, si to mogoče spregledala?

Pralinca

21. apr 2015 10:51

Pralinca, mene nisi nič prizadela, en stavek iz mojega zapisa je bil tebi namenjen, drugo je pa splošni zapis oz. moje mnenje o tem, kako smo lahko v bistvu hvaležni za brezplačno izobraževanje o marsičem na tem portalu.

21. apr 2015 10:53

Ok, razumem. Žal si vse napisala v enem odstavku in v začetku navajala mene, zato se pač razume, da v celoti govoriš meni.